Skupaj razkrivamo

13.8.2013

Tudi ko spite, voda hlapi

Ljudje pogosto podcenjujemo količino vode, ki jo telo izgubi s potenjem. Zlasti če je to manj vidno in se dogaja, ko spimo. 

Težko je oceniti, kdaj je potenje normalno in kdaj ne. Vse je odvisno do posameznika. Niti dve osebi nista enako občutljivi za temperaturo. Telo v primeru nelagodja samo sproži „sistem hlajenja“ v obliki znoja z namenom, da se temperatura telesa zniža. Obstaja bistvena razlika med škodljivim nočnim potenjem ter normalnim in naravnim potenjem. Potenje, ki se pojavlja stalno in dosledno v manjših količinah, ni škodljivo. Nočno potenje, ki se pojavi nenadoma in ki mu sledijo ogromne količine znoja, pa je znak za skrb. Običajno se pojavi na vratu ter se širi na prsi in nazaj, sčasoma pa preide na celotno telo. 

Vzrokov za škodljivo nočno potenje je lahko več: hiperhidroza, razne okužbe, vročina, jemanje zdravil, drog, hormonsko neravnovesje, hipoglikemija, nevrološke in psihološke težave oziroma težave zaradi okolja, v katerem spimo. Če se potenje pojavlja le ob ponavljajočih se ritmih metabolizma (npr. ko pozno večerjamo ali nekaj dni pred menstruacijo), ostale dni pa ne, potem gre vzroke iskati v lastnem telesu. Če pa so težave bolj pogoste (in zlasti če jih imamo v eni postelji, izginejo pa, ko smo na službeni poti ali na dopustu), potem je treba preveriti okolje, v katerem spimo. 

Nevidni, vendar tako škodljivi 
Vlaga na stenah, oknih ali tleh lahko povzroči plesen, tudi rahlo rast različnih glivic, ki lahko sprožijo alergije. Kaj pa vlaga, plesen in pršice, ki so očem skrite, vendar nadvse vplivajo na naše počutje in zdravje? Prilagodljiva ležišča, ki so v primerjavi s premehkimi ali pretrdimi ležišči zagotovo zelo priporočljiva z vidika ohranjanja hrbtenice v pravilnem naravnem položaju, pa lahko na drugi strani zaradi svojih sestavin povzročijo mnogo nelagodja med spanjem. Na ležiščih brez con oziroma ob neustrezni izbiri trdote ležišča (poliuretanska, spominska pena), se nam ležišče najbolj ugrezne na območjih, kjer je pritisk nanj največji – v bokih in ramenskem predelu. Če je naše ležišče iz umetnih in kemično obdelanih materialov, smo tako obdani z materialom, ki ne diha in ki zaradi objema telesa povzroča prekomerno potenje, draženje kože, zaradi nenehne vlage pa tudi večji porast plesni in razvoj pršic v ležišču. 

Umetni materiali so bolj statični in zraven tega, da kljub raznim zračnim mostovom niso dovolj zračni, nase mnogo bolj privabljajo prah. Prevleke, ki vsebujejo poliester, kljub dodatkom raznih zračnih mostov ne nudijo zadostne zračnosti, saj tkanina že v osnovi ni zračna in ne diha. 

Zagotovite naravno zračnost ležišča
Naravni materiali, kot sta naravni lateks in naravni organski bombaž (pod pogojem, da niso bili v stiku s škodljivimi kemikalijami ter so brez sintetičnih dodatkov), so že v osnovi antimikrobiološki in protibakterijski, zaradi česar so odporni na bakterije in glive. Tako odstranimo vsaj en možen vzrok potenja in motenega počitka.

Ključne besede:
spanje, izguba vode, potenje, vlaga, alergije, ležišče, trdota ležišča, zračnost ležišča

 

Sorodni članki:

1,660156E-02

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Nič vas ne stane, da to omogočite.
Od tega lahko celo nekaj imate.

Beri naprej >>>