Skupaj razkrivamo

27.6.2013

A. Vogel: Dober spanec – najboljša naložba
priredila Adriana Dolinar

Celostni pristop do zdravja vključuje tudi kakovost našega nočnega življenja – spanja. Če gre verjeti britanskim raziskovalcem, povprečen Zemljan prespi 26 let svojega življenja. To ni zanemarljivo malo. Zakaj torej ne bi tega časa raje namenili krepitvi zdravja, kot pa njegovemu dodatnemu izčrpavanju z nočnim delom, nadurami, gledanjem televizijskih nanizank, brskanju po spletu, pijančevanju itd.? V dobrem spancu se namreč zares skriva zdravilna moč. To je dobro vedel tudi Alfred Vogel. Poglejmo, kaj je o tej temi zapisal.

Spanje je nepogrešljivo zdravilo
Spanja ne morejo nadomestiti niti najboljša zdravila niti veliko bogastvo. Kadar se nas kaj loteva, vemo, da je potrebno in ga ne bi smeli opustiti, sicer se nam bo sčasoma maščevalo, ko se nas bo začelo izogibati. Ali se zavedamo, da spanje polni naše življenjske baterije, da se z njim spočijemo in sprostimo? Med spanjem lahko pozabimo. Kadar je bil kak dan poln nadlog, ga sklenemo z usmiljenim spanjem. Za živce, možgane, mišice in žile pomeni miren počitek. V njem si oddahnejo in prerodijo milijoni telesnih celic. V svojem čudovitem delovanju je spanje skrivnostni naravni pojav.

Kako dolgo naj človek spi?
Nekdo pravi, da mora spati od 7 do 8 ur, da si odpočije in si nabere novih moči, nekdo drug pravi, da mu je dovolj od 4 do 5 ur spanja. Mnenja so vsekakor različna, vendar pa ko naše telesne in živčne moči pričnejo nenadoma pešati, se je dobro vprašati, kako je z našim spanjem. Če se ozremo v naravo, vidimo, da se naravna ljudstva še vedno ravnajo po pernatih prijateljih – pticah. S sončnim vzhodom vstanejo, s sončnim zahodom ležejo k počitku. Naravno spanje naj bi torej trajalo od sončnega zahoda do sončnega vzhoda.

Današnji „napredni“ civilizaciji je seveda to smešno. Le zakaj bi tako živeli, če nam je dano, da imamo svetilke itd., prav tako se na naravni ritem spanja, ki bi bil najbolj zdrav za nas, ne bi mogli ponovno prilagoditi zaradi družabnih, gospodarskih in poslovnih vzrokov. Bi se pa nedvomno lahko poskusili preusmeriti na naravni ritem spanja, ko zbolimo ali ko smo na počitnicah. 

Namesto da negujemo družabnost, ki traja pozno v noč, si je bolje vzeti čas in preizkusiti naravno spanje. Če se tega navadimo na počitnicah, bomo morda uspeli dvakrat ali trikrat na teden črtati družabne obveznosti in se naužiti obnavljajočih se moči naravnega spanja. Od tega bo imelo prav gotovo koristi tudi naše poklicno in družabno življenje, kajti naše moči se bodo ustrezno okrepile. Če hočemo napolniti svoje „baterije“, bomo to dosegli le s spanjem pred polnočjo. Staro kmečko pravilo pravi: „Ura spanja pred polnočjo je vredna toliko kot dve uri po polnoči.“ To nikakor ni slepilo, temveč znanstveno dokazano dejstvo, ki ga lahko vsak preizkusi sam, če se za 14 dni preusmeri na naraven ritem spanja. S soncem naj gre počivat in z njim naj vstaja, in kmalu bo opazil, kako se mu živci obnavljajo, odpornost pa povečuje.

Kakšna naj bo postelja?
Človek ne spi zdravo in krepilno v mehkih, preležanih posteljah, ki se oblikujejo kot kad, ko vanje ležemo. Če človek pri tem leži še na visokem vzglavniku, se mu hrbtenica lahko ukrivi v pravo kačasto vijugo. Če bi speče presvetlili z rentgenom, bi dobili mnoge slike takšnih upognjenih hrbtenic. Zato je razumljivo, da so omogočale stare kmečke postelje, v katerih že prababica ni mogla ležati naravnost, vse kaj drugega kot higiensko spanje. Zdrava postelja mora imeti določeno trdoto, kajti v premehki in preveč upogljivi postelji se krvne žile, predvsem pa vene, nekoliko priprejo, kar slabo vpliva na krvni obtok. Mnogi so občutljivi tudi na umetne materiale (žimnico iz penaste gume), revmatiki pa se neugodno odzivajo na kovinske vložke.

Odeja naj bo lahka in luknjičasta ter ne nepredušna. Lahka puhasta odeja daje čudovito toploto, stare težke pernice pa so pravo breme. V mnogih krajih so v navadi le volnene odeje. Pri zelo hladnem vremenu pa mnogih, ki jih zebe, te brez dodatne pernice ne grejejo dovolj. Kdor torej hitro občuti mraz, bo potreboval dobro volneno in še puhasto odejo. Nekdo, ki pa je po naravi topel, se bo poleti počutil bolje pod odejo iz puha kakor pod volneno odejo, ki mu je prevroča. Odeje iz volnenih vlaken, zlasti iz kamelje ali angora volne, zelo ugodno delujejo, ne samo zaradi dobre izolacije, temveč tudi zaradi polja električne napetosti, ki pri tem nastane. Številne osebe, predvsem pa revmatiki in artritiki, se slabo odzivajo na odeje iz umetnih vlaken.

Tudi posteljno perilo je dobro redno menjavati in med uporabo občasno sončiti. To spodbudi telesne pore, ki bodo dobro delovale. Ni utvara, da ležemo v sveže preoblečeno posteljo z dvakrat boljšim občutkom.

Kaj pa zrak v spalnici? 
Predihani zrak v spalnici moti normalno izmenjavo plinov in spanje v takih pogojih ne bo krepilno. Nič čudnega, če se človek zjutraj ne zbudi osvežen. V preteklosti je veljalo, da je treba spati pri odprtem oknu. Danes, v dobi centralnega ogrevanja, je nujno pred spanjem odpreti okno, da hladen zrak z mnogo kisika znova osveži sobo. Kjer so peči v spalnici, naj nekoliko odprto okno skrbi za nenehen dotok svežega zraka. 

Čisti v posteljo
Kakor moramo paziti na redno menjavanje posteljnega perila, tako moramo paziti tudi na čistočo telesa. Nikoli ne smemo k počitku leči prepoteni, temveč se moramo prej oprhati. Potenje je zdravo, saj se z njim telo znebi strupov, zahteva pa tudi temeljito umivanje, kajti posušeni znoj poram ne dovoli svobodnega dihanja, prav tako se na koži zadržujejo strupi.

Ključne besede:
dober, spanec, spanje, spanec, zdravje, postelja, zrak v spalnici, čistoča

 

Sorodni članki:

1,660156E-02

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: