Skupaj razkrivamo

19.6.2013

Bogati z naravo ali od kod pride vse, ko ni ničesar več?
Besedilo: Dario Cortese

V današnjih spreminjajočih se časih se ne moremo izogniti vlaku, ki vse hitreje in močneje pelje v krizo. Kajti vsi vemo, da se vlak, ko enkrat povleče za seboj kompozicijo vagonov, težko hitro ustavi. Toda o tem, ali stopimo vanj ali se kot po naključju ali nalašč znajdemo pred njim na tirih, odločamo sami. 

Kaj pa zavora v sili?
To ima vsak sam in leži nekje v glavi oziroma v predstavi sveta, kakršnega mislimo, da poznamo. Kar se dogaja zdaj in se bo na vse hitreje vozečem se vlaku dogajalo še naprej, ni nič drugega kot spodbuda za spremembo predstav in pogleda na svet. In seveda za delovanje. Zavora v sili nikakor ne bo ustavila vlaka, bo pa omogočila izstop iz vsega v nič. Iz vsega, kar velja danes, v nič, ki je vse. To ni nič drugega kot izstop iz trenutnega razpadajočega sistema nadzora („krize“) v vseobsežno in trajno blaginjo narave. Pri tem nam zelo pomaga sprememba pogleda na prehrano, ki v našem življenju seveda še zdaleč ni najpomembnejša, je pa vir najtrdneje zakoreninjenih navad, predstav, pa tudi napak. 

Od kod (s katerega planeta?) izvirajo vse rastline in hrana, ki „raste“ na policah trgovin? V kateri hrani je največ hranil? Katera hrana je najdražja? Katera hrana je brezplačna? Ali je med skrajnostmi kakšna povezava? Sploh pa, kaj je hrana? 

Verjetno je najbolj nazoren primer, ki nakazuje odgovore, prikaz boja na vrtu. Gojene rastline so dobre, pleveli so slabi. Prizadevamo si in delamo, pleveli pa rastejo kar sami od sebe – to ni pravično! Ali pač? Med pleveli je nekaj odličnih vrst divje zelenjave. Skoraj vsi pleveli so užitni in po prehranski moči od tri- do štirikrat prekašajo zelenjavo, ki jo skušamo gojiti med njimi.

Za divje prednike gojenih rastlin, ki še vedno rastejo vsenaokoli, velja podobno. Kajti vse gojene rastline so se šele v zadnjih nekaj tisočletjih s pomočjo sprva zelo enostavne genske tehnologije (odbiranje, križanje), zdaj pa vse bolj nasilne (prenos genov med sicer povsem različnimi vrstami živih bitij), razvile v gojeno bogastvo. Toda to bogastvo potrebuje velik narekovaj, saj njegova prehranska vrednost iz dneva v dan kopni. Če bi se hrana, na primer zelenjava, prodajala po kakovosti in hranilni moči, bi morala biti tista, ki je brezplačna (pleveli, divji predniki gojenih rastlin in druga užitna divja zelenjava), najdražja, za tisto, ki je najdražja, pa bi nam moral prodajalec pri nakupu vsaj nekaj plačati.

Prav v tem je pomen užitnih divjih rastlin: pomagajo nam spremeniti pogled na svet, kakršnega mislimo, da poznamo. V ekonomiji narave vlada blaginja. Vsega je preveč oziroma ravno dovolj glede na razmere. Obenem v naravi ni prostora za romantiko: tudi med rastlinami, bodisi v gozdu, na travniku ali na vrtu, vlada boj za prevlado. Med naravo in „kultiviranjem“ narave pa sploh. Globalno gledano komaj še vzdržujemo okope pred silami narave, saj črpamo iz narave, namesto da bi sodelovali z njo. Na področju pridelave hrane je najučinkovitejši prikaz sodelovanja permakultura, na področju prehrane pa sprememba pogleda na to, kaj je hrana. Večino tega, kar danes velja za hrano, ni več hrana oziroma vsaj ni več dovolj hranilna za potrebe našega telesa.

Zato se prilagodimo „krizi“, sprejmimo spodbudo ter se odpravimo na travnike, na vrt in v gozd. Gledano skozi krizno ekonomijo (ki si želi, da bi postali še večji potrošnik plačljivega blaga), je to skrajno neumestna dejavnost, pogled skozi ekonomijo narave pa pokaže, da medtem veliko zaslužimo. Vse bolj se urimo v opazovanju, ki je temelj komunikacije z naravo. Ustvarjalna lakota nas pripravlja k temu, da spoznamo užitno divjo rastlino, dve ali tri. In nato še druge, kajti ko enkrat poznamo nekaj rastlin, jih s pol manj „dela“ spoznamo („prislužimo“) še enkrat več. Ne smemo pozabiti, da pri nas in v okolici prav po svoje, torej divje, raste več kot 3.000 vrst rastlin in približno polovica jih je uporabnih za prehrano. Nekje je rastlin več, drugje manj, na primer v Veliki Britaniji komaj pol toliko kot pri nas. 

V povprečju užitne divje rastline vsebujejo do štirikrat več rudnin, vitaminov, antioksidantov in drugih bioaktivnih snovi, nekatere pa celo več; kraljica med vsemi divjinkami je zagotovo kopriva. Divje bogastvo pripravimo na različne načine: mlade liste in poganjke uživamo surove, starejše dušimo, pečemo, kuhamo v juhah, enolončnicah, pripravimo zelenjavne zavitke. Marsikatero divjinko lahko posušimo ali vložimo na različne načine ter tako shranimo za poznejšo uporabo. Vsak dan v letu, tudi sredi zime, lahko naberemo kaj divje užitnega, res pa je, da je glavna sezona divje zelenjave glede na rastišče spomladi in poleti. Jeseni po deževju odžene spet, takrat zorijo tudi divji plodovi. Nekatere vrste divjega sadja nabiramo že poleti, ko je tudi najprimernejši čas za nabiranje divjih začimbnih zelišč.
 
Torej veselo na delo. „Delo“? Zahtevna naloga, ki stane vse. In nič. Z njeno pomočjo se prepustimo vsemu, kar je. Medtem, mimogrede, rečemo krizi: „Ne.“ Kajti šele ko ni ničesar več, se zgodi vse. Saj vse, vsaj glede narave, že je.

Prijetno divji tek, kajti ne pozabimo, da je gibanje najpomembnejši del prehrane.

Nekaj divjega (2011) in Nekaj divjega v drugo (2012) 
sta prvi dve knjigi zbirke, katere namen je, da se nikoli ne konča, saj je tudi lakota dolge in trajne narave. V vsaki knjigi je avtor Dario Cortese zbral več kot 30 užitnih divjih rastlin ter jih predstavil tako botanično kot kulinarično. Ne manjkajo niti podatki o prehranski in zdravilnih moči divjink. 

Knjige lahko naročite pri založbi Porezen, Pot na Zavrte 14, 5282 Cerkno. Cena prve je 21,70 EUR, druge pa 25 EUR + stroški pošiljanja. V primeru naročila obeh knjig poštnino plača založba. Naročila sprejemamo po telefonu 031 60 1630 ali po elektronski pošti 1630@porezen.si.

Več o delavnicah Divja hrana na spletni strani www.divjahrana.si. 

Ključne besede:
kriza, blaginja narave, prehrana, hrana, hranila, divje užitne rastline, permakultura, gibanje

 

Sorodni članki:

0,03125

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: