Skupaj razkrivamo

4.9.2012

Ekološko kmetijstvo: Kje smo v letu 2012?
Besedilo: Anamarija Slabe, Inštitut za trajnostni razvoj

Obseg ekološke pridelave 
Najprej lahko ugotovimo, da se je obseg ekološke pridelave v letu 2011 v primerjavi z letom poprej povečal:
Največji delež v ekopridelavi tudi v letu 2011 še vedno pripada trajnim travnikom in pašnikom (dobrih 86 %), njive in vrtovi obsegajo nekaj nad 10 %, sadovnjaki nekaj manj kot 3 %, vinogradi so padli pod pol odstotka, prav toliko pa je tudi zemljišč z zelenjavo.

Vsakič nas seveda zanima, kako se približujemo sicer smelim ciljem nacionalnega ekokmetijskega akcijskega načrta, in spet lahko ugotovimo, da smo še zelo daleč. Ob pogledu na ostale države v EU ugotavljamo, da smo nekje na sredini, za katero pa bi težko trdili, da je „zlata”.

V letu 2011 se je za preusmeritev v eko odločilo 59 novih kmetij, kar je 25 kmetij več kot v letu 2010 (34 novih). To sicer je napredek, vendar pa bi pričakovali, da bo preusmerjanja več. Za to namreč obstaja vrsta dobrih razlogov, ki jih navajamo v nadaljevanju. 

Dogajanje na trgu ekoživil
V letu 2012 morajo vsi javni naročniki v državi prvič obvezno naročiti vsaj 5 % ekoživil od celotne količine, enako v letu 2013, v letu 2014 pa naj bi se ta delež povečal na 10 %. Po naših informacijah in raziskavi javnih naročnikov (šole, vrtci) si večina želi čim več slovenskih ekoživil. To bi morala biti vzpodbuda za slovenske pridelovalce.

Opažamo, da je največ dinamike na področju uvoza in pojavljanja novih trgovin(ic), na žalost pa slovenskih ekoživil v supermarketih in trgovin(ic)ah ne najdemo kaj več kot lani. Se pa še nekoliko bolj krepi neposredna prodaja. Tako smo lani na Inštitutu za trajnostni razvoj (ITR) zabeležili sedem „partnerskih” in „naročniških” kmetij ter nekaj kmetij, ki naj bi to obliko povezave s potrošniki vzpostavile letos. Na teh sedmih kmetijah smo opravili raziskavo značilnosti teh oblik in motivov sodelujočih (o verjetnih motivih potrošnikov smo povprašali kmete). Kot smo pričakovali, je glavni motiv lokalna oskrba (zlasti zaradi svežine in znanega porekla) ter nižja cena (pribl. 30 % nižja kot v tržnih drugih kanalih).

Lokalno – namesto eko?
Tudi sicer je „lokalna hrana” v razvitejših gospodarstvih že nekaj let hit. Pravzaprav v Sloveniji spet z zamikom sledimo trendom. Na ITR zlasti poudarjamo, da o LOKALNI TRAJNOSTNI OSKRBI (LTO) lahko govorimo, le če gre za lokalno ekološko pridelavo oziroma da mora biti to ustrezno vsebovano v razvojni perspektivi NPPP. Namreč – le kaj je trajnostnega v tem, če se si vodo, okolje in nenazadnje tudi hrano zastrupljamo lokalno? Na to smo opozorili tudi na Delavnici o LTO v okviru vrednotenja Nacionalnega programa prehranske politike jeseni 2011. Na žalost je ostal vtis, da večina tega ne razume/ne sliši dobro. 

Izvajanje Akcijskega načrta
Delovna skupina za spremljanje izvajanja Akcijskega načrta razvoja ekološkega kmetijstva do leta 2015 (ANEK) je pripravila prvo poročilo o svojih ugotovitvah, ki je objavljeno na spletni strani MKO (http://www.mko.gov.si/).

Člani skupine smo ugotovili, da je glede na dosedanji razvoj ekološkega kmetovanja očitno, da cilji ANEK ne bodo doseženi, zato smo oblikovali predloge za dodatne ukrepe za hitrejše doseganje zastavljenih ciljev. Izboljšanje bomo dosegli, le če bodo predlogi zares vplivali na oblikovanje in sprejemanje kmetijske politike za področje ekološkega kmetovanja in širše, zlasti glede povečanja ponudbe slovenskih ekoloških živil na trgu.

Ugotovili smo, da je največ težav na področju organiziranosti in povezovanja pridelovalcev, obseg in ponudba ekoloških živil na trgu sta še vedno preskromna, zelo problematičen je tudi slab prenos znanja oziroma pomanjkanje usposobljenih svetovalcev za ekološko kmetijstvo. 

Predlagamo prednostno izvajanje ukrepov za te namene, sledijo pa naj tudi ostali ukrepi. Delovna skupina bo sicer še naprej spremljala izvajanje ANEK, na ITR pa skušamo sodelovati tudi pri pripravah na novo kmetijsko programsko obdobje 2014–2020 (več na http://www.itr.si/nvo-za-prp-2014-2020).

Tabela: Stanje ekološkega kmetijstva v Sloveniji v letih 2010 in 2011 ter cilji ANEK

Kazalnik

obseg (št.)

obseg (%)

cilj 2015 (ANEK)

Eko kmetijska gospodarstva, EKO (+ preusmerjanje)

1.999 (364)

dobri 3 %

15 %

Povečanje deleža eko kmetijskih gospodarstev gl. na l. 2010

 

       za 5 %

 

Kmetijska zemljišča v uporabi (KZU), EKO

27.448

skoraj 6 %

 

KZU, EKO + preusmerjanje

32.148

skoraj 7 %

20 %

Povečanje deleža eko KZU glede na l. 2010

 

      za 9 %

 

Delež slovenskih ekoloških živil na živilskem trgu*

 

          0,2 %

10 %


* Podatek za leto 2010, CRP EkoTrg, ITR in BF; ostalo na osnovi podatkov SURS, 2012.


Ključne besede:
ekološko kmetijstvo, ekoživila, trg, lokalna hrana, ITR

 

Sorodni članki:

1,599121E-02

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: