Skupaj razkrivamo

24.1.2012

Zimska izsušitev 

Zima je meteorološko gledano obdobje z več snega in dežja. Od zunaj je zares vlažno, vendar pozabljamo, da mi nismo tam zunaj, temveč tukaj notri. 

V zaprtih prostorih je čez zimo zrak izjemno suh. Odvisno od načina kurjave pade vlažnost krepko pod 30 %, včasih tudi pod 20 %, kar zelo slabo vpliva na kožo in sluznice – posledično pa tudi na naše obrambne moči. Zaradi manjšega odpiranja oken se v zimskem zraku ustvarja tudi veliko pozitivne ionizacije, ki dodatno vpliva na pešanje našega imunskega sistema. 

Lahko odpravljamo posledice, ki jih suhost zraka povzroča na očeh, koži in dihalih, lahko pa se lotimo odpravljanja vzrokov.

Za normalizacijo vlažnosti v prostoru uporabljamo vlažilce, mokre brisače, sušimo perilo ali postavljamo posode z vodo na vsa topla mesta. Vedno znova sem presenečena, ko ugotavljam, koliko vode je potrebno za normalno raven vlage v prostoru. 

V našem dnevnem prostoru velikosti 20 m2 na peči vsak dan izhlapi 12–15 litrov vode, da bi dosegli normalno vlažnost približno 45 %.

Zaščita kože
Četudi bi sedeli le v stanovanju, bi bilo dobro kožo zaščititi in s tem zmanjšati izhlapevanje vlage iz nje. Suh zrak enostavno pobira vlago in povrhnjice, zaradi česar koža postaja vse bolj uvela. 

Pri hitri spremembi temperature, ko gremo ven, pa je zanimivo, da zavarujemo vse dele telesa razen obraza. Predstavljajte si kožo, ki lahko v trenutku doživi spremembo z notranjih 20–25 stopinj na zunanji mraz, ki je včasih krepko pod lediščem. 

Izbira kozmetike je pri tem zelo pomembna, saj ni vsaka zaščita zares koristna. Mnoge kreme preprečujejo normalno vlaženje kože. Prepoznamo jih po tem, da ostaja koža še bolj izsušena, kot je bila pred začetkom nege, že prvič ko jo pozabimo s to kremo namazati. 
Pripravki, ki vsebujejo mineralna olja (parafinum liquidum), pa zamašijo pore, s čimer dodatno otežujejo normalni metabolizem kože. Koža je res videti bolj mastna (torej manj suha), vendar je to le umetni sloj maščobe, ki nima hranilne vrednosti za kožo. Ob tem lojnicam sporoča – maščobe je dovolj, ni vam treba delati. In lastna proizvodnja sebuma se še dodatno upočasni. 

Najbolje se obnesejo popolnoma naravni izdelki, ki vsebujejo modrost rastlin, ki znajo vlago zelo dobro upravljati. Da bi odkrili, kaj lahko uporabimo s tem namenom, ni dovolj poznavanje zgolj kemične strukture nekaterih snovi. Prava modrost pride z opazovanjem tega, kar rastlina zmore. 

Pisali smo že o vlažilnih močeh mandljev. Na naših straneh ste do zdaj veliko prebrali tudi o aloe veri, ki uspe tudi v puščavi ohraniti svojo vlago. Seznam rastlin, ki jim gre to dobro od rok, pa s tem ni končan. 

Slezenovec, ki tradicionalno raste tam, kjer se mešata slana in sladka voda, je moral razviti posebno strategijo, da mu slana voda ne črpa njegove lastne vlage iz korenin. Zaščitil jih je z zdravilnimi sluzmi. Ker sluzi slezenovca vsebujejo zelo koristne polisaharide, ki krepijo imunski sistem, so odlična pomoč pri izsušeni in razpokani koži. 

Rastlina, ki jo vsi videvamo, vendar njenega bistva ne poznamo, je iris (perunika). Praviloma nas pri irisu očarajo lepi cvetovi, njena zdravilna moč, ki je v korenikah, pa nam ostaja skrita. V svežem stanju ima rizom irisa zelo neprijeten vonj in lahko celo draži kožo; posušen pa izgubi to lastnost in oddaja prijeten vonj po vijolicah. Zato je bil v starih časih pomembna sestavina sredstev za nego telesa, predvsem praška za zobe in raznih mil, pralnih sredstev ter dišav za perilo. 

Perunikin rizom lahko nepoškodovan preživi ekstremno sušo in tako reši celotno rastlino. Podobno kot seme lahko čaka na boljše čase in boljše pogoje. Tukaj je na mestu celo uporaba besede „stres“, saj ta posebna lastnost peruniki omogoča, da obvlada stresne situacije pri preskrbi z vodo.
Z ustrezno uporabo snovi iz rizoma perunike na podlagi spoznanj antropozofske medicine izdelujejo kozmetiko, ki naj bi koži omogočala, da bolje zadrži lastno vlago. 

Med sadeži je takšna lastnost najbolj opazna pri kutinah. Sadje, ki ga danes večina mladih sploh ne pozna več, ima to lastnost, da lahko dolge mesece stoji na omari in oddaja svojo prijetno vonjavo. Tisti, ki bi radi skrivnosti kutine prenesli tudi na našo kožo, uporabljajo izvlečke iz kutinih semen kot dragoceno pomoč pri vlaženju kože. 

Zimski zaspanosti kože v zadnjem času pomagajo tudi z izvlečki nonija. To sicer za prebivalce Tahitija ni nobena novost. Domačini pravijo, da je drevo noni »božji dar« ter ga razen v obliki sokov in čajev uživajo tudi v obliki obkladkov in pripravkov za nego kože.
Noni raste na vulkanskih tleh in v izrazito alkalnem okolju, zato je zakladnica redkih rudnin in aminokislin, ki jih danes naše telo pogreša. Na celični ravni noni pomaga celicam pri njihovem delovanju, pretoku snovi in regeneraciji poškodovanih celic. Ena izmed aktivnih spojin, ki jo dobri poznavalci nonija imenujejo tudi »eliksir mladosti«, je alkaloid skopoletin, ki stimulativno deluje tudi na ščitnico ter povečuje raven serotonina, ki ga imenujemo tudi »hormon sreče«.

Pazite na oči!
Pozimi so naše oči na veliki preizkušnji. Škoduje jim suh zrak, škoduje jim predolgo delo za računalnikom ali posedanje pred televizijo, saj takrat oko dolgo časa ostaja le v enem položaju. 

Ko pa smo zunaj, so oči (zlasti na višinah) izpostavljene povečanemu UV-sevanju. 
Najlaže se znebite težav, tako da jih preprečite. Uravnavajte vlago v prostoru, pogosto prekinjajte posedanje pred ekranom, če pa začutite, da se oči sušijo, si pomagajte z obkladki iz smetlike ali kamilice. Za sprehod na snegu ali ob morju pa ne pozabite na dobra sončna očala. 

Vlažite sluznice!
Izsušitev zraka se pozna tudi na dihalih. Topli suhi zrak sega do nosu, žrela in sapnika. Če je odjem vlage velik, bo varovalna sluz, s katero se imunski sistem tudi brani pred virusi in bakterijami, popustila in se bodo patogeni organizmi lažje zasidrali. Zato moramo tudi te sluznice varovati pred izsušitvijo s slano raztopino, pastilami z izvlečki lišaja, sokom aloe vere in z drugimi učinkovitimi sredstvi, ki hitro regenerirajo prizadete sluznice.

Izsušitev kot notranja regulacija:
Ko je telo zasluzeno, pospešeno odpira pore in spodbuja izhlapevanje presežka vlage skozi kožo. Zato včasih kljub vsem pripravkom, ne moremo kože navlažiti, ker telo ravna modro, ko pospešuje izsuševanje. 
Težavo bomo rešili le, če tudi notranjo vlago spravimo v ravnovesje. Zato se morajo nekateri posebej pozimi dosledno izogibati mleku, pšenici in podobnim živilom, ki telo močno zasluzijo.
__________________________________________________________________
Vitamin D za imunski sistem
Do zdaj smo že pisali o pomembni vlogi, ki jo ima vitamin D pri preprečevanju redčenja naših kosti. Pred kratkim je bila v reviji Nature Immunology objavljena raziskava Univerze v Kopenhagnu, ki kaže na zelo pomembno vlogo, ki jo ima vitamin D tudi pri aktiviranju našega imunskega sistema. 

Znano je, da imajo pri imunskem odzivu na patogene organizme pomembno vlogo tako imenovane T-celice, vendar do zdaj ni bilo znano, da je vitamin D tisti, ki jih aktivira in s tem sproža imunski odziv. Če v telesu ni dovolj vitamina D, T-celice ostajajo pasivne in telo se ne odzove na patogene organizme. 

Najboljši vir vitamina D ostaja sonce. Najdemo ga tudi v jajcih in mleku živali, ki so se prosto pasle in bile dovolj časa na svežem zraku. V času zime je najboljši vir olje jeter polenovke. Vir: naturalnews.com

Ključne besede:
zrak, kurjava, koža, sluznica, imunski sistem, vlažilec, kozmetika, aloe vera, slezenovec, iris, kutina, noni

 

Sorodni članki:

2,734375E-02

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: