Skupaj razkrivamo

1.12.2011

Vojna za vodo
Besedilo: Sanja Lončar

Morda vse kaže, da se pripravlja še ena vojna za nafto, vendar je dejstvo, da nafte kmalu ne bo več. Tudi življenje brez nafte lahko gre naprej in je lahko še bolj kakovostno kot danes. 
Tisto, brez česar res ne moremo, pa je voda. In prav s to dobrino smo v zadnjem stoletju ravnali tako brezskrbno, da se nam bo to hudo maščevalo.
 
Naš modri planet je sicer v večji meri pod vodo, vendar je le 2,5 % vode sladke. S tem, da to vodo nemarno onesnažujemo zaradi pohlepa po večjih donosih poljedelstva in industrije, postavljamo svoj obstoj pod resen vprašaj. 

Vojna za vodo že poteka in o tem že leta piše in govori Tomo Križnar. Nube izginevajo, saj imajo to smolo, da so pod zemljo, na kateri živijo, našli največje sladkovodno jezero na svetu. Veste, kaj je prvo, kar kupujejo multinacionalke v revnih državah? Pravice do črpanja vode! Pri tem je pomembno, da veste, da „revne države“ niso le tiste tam daleč v Afriki. NE – to so vse države, ki svetovnim bankirjem ne morejo plačati svojih dolgov, ti pa so posledično „upravičeni“, da odvzamejo tisto, kar ocenjujejo kot vredno.

Ena svetovna vojna na leto?
Leta 2003 je EPA (Enviromental Protection Agency) izdala poročilo, v katerem je navedla kar 87 različnih onesnaževalcev, ki se lahko znajdejo v pitni vodi, ter njihove vplive na zdravje. Številni izmed njih so povezani z rakom, boleznimi ledvic, jeter in celo smrtjo. Celotna študija je objavljena na naslovu: http://www.epa.gov/safewater/wot/index.html.

Že danes več kot 1,1 milijarde ljudi nima rednega dostopa do čiste vode. Združeni narodi ocenjujejo, da se bo do leta 2050 to število še dramatično zvišalo. Ocene pravijo tudi, da bo do leta 2020 zaradi bolezni, ki se prenašajo prek nečiste vode in bi jih bilo možno preprečiti, umrlo od 52 do 118 milijonov ljudi! To pomeni skoraj 5–10 milijonov smrti na leto. Poleg tega Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da vsako leto do 5 milijonov ljudi umre zaradi pomanjkanja pitne vode. To je več kot 13.000 smrti na dan. Kaj pa živali? Ali bodo tudi one kupovale vodo v plastenkah? Kaj pa rastline in mikroorganizmi? V primerjavi s tem je druga svetovna vojna le manjši incident.

Se to nam ne more zgoditi?
Slovenija velja za državo z dovolj vode, vendar z njo ravnamo zelo nemarno. Iz leta v leto smo priča praksi, da naša ministrstva le „požegnajo“ povišanja dovoljenih škodljivih snovi v vodi in jih razglasijo za varna. Namesto z resnično varnostjo se bolj ukvarjajo s spremembami načina vzorčenja in izbire parametrov, ki jih merijo, da bi bil „končni vtis“ boljši. 

Podtalnico ogrožajo tudi prepustne greznice, ki so posejane po vseh koncih Slovenije, ter nenadzorovano gnojenje z gnojnico. Ker zelo veliki del Slovenije sodi pod kraško območje, se onesnažena voda preprosto zlije v pitno. Nekatere regije so hudo obremenjene z industrijo – na vrhu liste ogroženosti so Trbovlje, Mežiška dolina in Celjska regija. 

Podobno je v Pomurju, kjer je podtalnica blizu in se onesnaženje s površja hitro pozna tudi v kakovosti pitne vode. Nato še doživimo, da kmetje protestirajo zaradi omejitev in izpada dobička, ki ga bodo imeli, če se bodo vzdržali pred uporabo določenih strupov na vodovarstvenih območjih, odgovorne ustanove pa jim razprodajo še nekaj našega zdravja ter omilijo režim (!?). 

Kaj nas čaka v prihodnosti?
Tudi brez izrednih dogodkov se bomo soočali z vse večjo onesnaženostjo podtalnice. Hitre vremenske spremembe, ki se bodo po vseh napovedih kazale kot daljša sušna obdobja in nato močnejši nalivi, pa imajo posledice tudi na vodne vire. Voda, ki tako hitro pronica, nima časa za naravno filtriranje skozi plasti zemlje, zato do podtalnice pridejo tudi večje količine onesnaženja s površja. Slovenska posebnost so hribi, po katerih se zlivajo hudourniki, ti pa lahko ob močnih nalivih postanejo plazovi, v katerih se zmešata voda in zemlja z vsem, kar je na njej. Na primeru Fokushime in Genove smo lahko videli, kakšno razdejanje lahko naredi mulj in kako težko se ga je rešiti. Kaj pa voda? Lokalni viri so takrat neuporabni, vodo iz drugih regij pa je nemogoče pripeljati po kopnem, če so ceste prekrite z muljem ali jih sploh več ni. 

V primeru večjih onesnaženj vam ne bo v pomoč filtrirna naprava, ki zahteva elektriko ali normalno delovanje vodovodnega omrežja, saj v takšnih trenutkih ne bo ne enega ne drugega. Ob tem je večina filtrov prilagojena že prečiščeni vodi in iz vode ne čisti bakterij, zajedavcev ali težjih kontaminantov. 

Če želimo biti pripravljeni tudi na izredne scenarije, je dobro imeti pri roki nekaj praktičnih (in prenosnih) pripomočkov. 
Preproste sisteme filtriranja so razvili za popotnike, ki se odpravljajo na „necivilizirane“ konce sveta. Iz enakih razlogov pa so se razvile tudi tehnologije filtriranja, ki jih uporabljajo za vojake na terenu. 

Tehnologijo Seyshele, ki je na svetu najbolj razširjena z 2 milijonoma filtrirnih naprav, ki so trenutno v uporabi, so razvili predvsem za vojaške namene, civilno zaščito, humanitarne organizacije na terenu itd. Na srečo pa je dostopna tudi v široki prodaji. Posebnost teh filtrov je, da razen nevarnih kemikalij odpravljajo tudi bakterijsko kontaminacijo in zajedavce, kot so Cryptosporidium, Giardia, E. coli ter ostale ciste in spore, ki se prenašajo z vodo. Filter odpravlja tudi raztopljene trdne snovi – težke kovine in ostale snovi, kot so aluminij, azbest, svinec, živo srebro, cink, arzen, baker, Radon 222 in ostale. 

Seychellovi prenosni filtri so najbolj testirani izmed podobnih izdelkov na svetu. Neodvisna testiranja so izvedli v več kot 20 državah po svetu, in sicer v izjemno opremljenih laboratorijih. Podoben test so izvedli tudi v Prekmurju, na območjih s slabšo kakovostjo vode. V trgovinah za pohodnike je na voljo še nekaj različnih oblik filtriranja. MSR filtrira vse snovi do velikosti 0,2 mikrona in tudi odpravlja bakterije in težke kovine.

V tujini (ali na spletu) je na voljo tudi najbolj izpopolnjen filter, ki lahko filtrira tudi viruse. Sistem je sicer bolj zapleten za uporabo od Seyshele, saj je treba vodo črpati in tako lahko filtrirate 1 liter na minuto. Ker v primeru izrednih dogodkov ne bomo zasedeni z gledanjem televizije in surfanjem po internetu, nam to verjetno ne bo težko.

In kaj, če vsega tega nimate ali ne dobite? (Zaupati vam moramo, da vsi dobavitelji opozarjajo na vse večje zamude pri dobavah – saj verjetno vse več ljudi razmišlja v isti smeri). Poiščite vsaj tablete za čiščenje vode ali jod. Tudi v primeru, da imate filtre za zahtevno filtriranje, je dobro, če vodo pred tem kemično očistite in nato prefiltrirate. Filter bo trajal dlje, voda pa bo očiščena tako kontaminantov kot tudi ostankov kemikalij, ki ste jih uporabili za čiščenje. 

In če vas težave zalotijo brez vsega navedenega? Potem se vsaj spomnite na pesek in glino, ki lahko nase vežeta veliko težkih kovin in kontaminantov. Tako „filtrirano vodo“ moramo nato kuhati kar nekaj časa, da se rešimo tudi bakterij. Ker nekateri patogeni organizmi preživijo temperature tudi na 100 stopinj Celzija, je za takšne primere dobro uporabiti „ekonom lonec“, ki ustvarja tlak, ki ga mnogi patogeni organizmi ne prenesejo.

Ključne besede:
vojna, nafta, voda, čista voda, bolezni, podtalnica, filtri za vodo, jod, glina, pesek, bakterije

 

Sorodni članki:

3,198242E-02

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Nič vas ne stane, da to omogočite.
Od tega lahko celo nekaj imate.

Beri naprej >>>