Skupaj razkrivamo

28.4.2008

Staranje ni bolezen
Ureja: Robert Terčelj Schweizer, pripravila Adriana Dolinar


Pojavi staranja
Če vzamemo v roke kako zdravniško knjigo, bomo v poglavjih o staranju brali o številnih boleznih, ki spremljajo naraščajoče obrabljanje organizma. Vedno hujša okostenelost hrustančnih ploščic in zmanjševanje prožnosti vezi, napravijo telo bolj togo, okostje pa se upogiba. Gibljivost sklepov popušča, postane težavnejše in pogosto boleče, tudi hoja postane negotova in pogost je občutek, da sklepom primanjkuje maže, ki ga še okrepi občasno škripanje v sklepih. Spomin peša, človek ne prenese več telesnih naporov in izpostavljanja močnemu soncu, ki lahko izzove napad vrtoglavice ali celo kap.

Tako približno se glasijo opisi, ki lahko slehernemu, starejšemu od 60 let, vzamejo nekaj veselja do življenja. Ali res mora biti tako? Ali nas res vse čaka enaka usoda? Če se ozremo po še starejših, pa najdemo tudi 80-letnike z energijo in s svežino, s kakršno se ne morejo ponašati niti vsi petdesetletniki. Spominjam se, na primer, babičine sestre, ki je pri 96-ih letih brala časopis brez očal. Njen spomin in duševna svežina sta bila presenetljivo dobra in njeno stanje je name, še mladeniča, vedno znova napravilo velik vtis.

Pameten način življenja
Če opazujemo življenje takih ljudi nekoliko podrobneje, vedno ugotovimo enake značilnosti: živijo preprosto in zmerno. Delajo, a se ne odpovedo času za počitek in sprostitev. Privoščijo si tudi dovolj spanja in znajo zvečer v pravem pomenu besede leči k počitku. To pomeni, da dnevne vtise docela izključijo in skrbi ne prenašajo s seboj. Življenjske neprijetnosti znajo premagovati s potrpežljivostjo in se z njimi ne ukvarjajo preveč. Bremen skrbi se lotijo preprosto in odločno in jih navadno hitro odpravijo. Tako telesnega staranja sicer ne preprečijo, notranje pa ostanejo mladi in čili. V starosti se zadovoljijo z doseženo življenjsko zrelostjo, ki jim nadomesti prednosti mladostne spretnosti in moči. Če dočakajo visoko starost, svoje zaloge moči porabljajo zmerno in jih ne zapravljajo z nekoristno vnemo.

Res pa je umetnost, da se človek preveč ne jezi in se ne vdaja slabi volji, temveč hvaležno ceni vse lepo. To nam je v pomoč in nam lepša večer življenja. Obstajajo stari ljudje, ki vsak dan hodijo na sprehod in se ob tem nadihajo kisika. (Danes je že skoraj umetnost ob avtocestah najti steze brez vozil, ki bi se vrivala povsod in osvajala še ozke stezice med travniki in gozdne poti. A tistim, ki se znajo izogniti avtomobilskim plinom in si poiskati samoto v naravi, koristi gibanje in čist zrak.) 

Hrana v starosti naj bo zmerna in naravna. Izkušnje dokazujejo, da je mogoče odložiti normalne pojave staranja s spretnimi, z naravnimi ukrepi leta in desetletja. To pa le, če se ne nalezemo galopa našega časa, temveč se vedno spominjamo Goethejevih besed, da bo šlo v starosti vse počasi in premišljeno. Prehod iz velike zaposlenosti v mirno obstajanje, ni vsakomur lahek. Nasprotno: marsikateri tarna, ko se mu približa doba težav, in se s tem težko sprijazni. Tisti, ki bo do visoke starosti imel pravilen odnos do vsega naravnega, se ne bo pritoževal nad starostnim težavami, kajti njegovo srce bo ostalo mlado.

Kako preprečiti prezgodnje staranje?
Prvič, starejši človek potrebuje dosti kisika, se pravi dihanja in gibanja na prostem. Koristno je razumno razgibavanje, kot je lahko delo na vrtu, sprehod po dišečem gozdu, kratko potepanje čez hribe in doline z lepim razgledom in podobno.  
Drugič, jesti mora dovolj z železom bogate hrane, da oksidacija v krvi in zgorevanje v tkivih poteka normalno, in  dovolj zelene surove hrane, ki jo naj dodaja obrokom kot solato. (Zgodnja pomlad nam nudi veliko izbiro: razne vrste kreš, nežne liste mlade špinače, ki jih lahko pripravimo kot solato, in sveže poganjke kopriv. Mnogo je možnosti, da si vsak dan pripravimo potrebno zelenjavo.)
Tretjič, treba je skrbeti za žleze z notranjim izločanjem in vzpodbujati njihovo delovanje. Dnevno krtačenje kože je koristno, prav tako izmenično tuširanje z vročo in s hladno ali z mrzlo vodo. Po tuširanju ne smemo drhteti, sicer se tuširajmo le s toplo vodo.
 
Prvi pogoj za uspeh je dovolj trdnega spanja, predvsem pred polnočjo, ki organizem zelo okrepi. Običajno tudi, če gremo dovolj zgodaj v posteljo, dokler še nismo preutrujeni in izčrpani, hitreje zaspimo.

Koristna je tudi hrana, bogata z minerali, predvsem s kalcijem. Dobro je tudi z naravnimi zelišči ali ustreznimi pripravki podpirati delovanje ledvic in pospešiti pravilno izločanje škodljivih presnovkov prek ledvic (s sečem).

Kdor se ravna po teh pravilih, je zmeren v hrani in pijači, bo v starosti čil, ne bo okoren in ne bo potreboval bergel.

Voglovi zapisi so z založnikovim dovoljenjem povzeti iz knjige A.Vogel, Der Kleine Doktor

Več na: www.avogel.si/

Ključne besede:
staranje, bolezen, način življenja, hrana, spanje

 

Sorodni članki:

1,171875E-02

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: