Skupaj razkrivamo

28.11.2011

Opazujte in sodelujte

Sezona opravil na vrtu se počasi izteka. Ali je zemljo bolje obdelati ali pustiti pri miru? In če jo bomo preorali, kdaj je to najbolje storiti?

Biodinamiki se držijo načela, da je obračanje zemlje pomembno, da pred kristalizacijo v zimskem obdobju vase potegne čim več energije. Pri tem menijo, da je zadnji trenutek, ko še smemo to početi, pred obdobjem sonca v Škorpijonu. 
Takrat se konča obdobje dozorevanja in se začne obdobje kristalizacije, ko zemlje ne smemo več obračati.

Načela različnih energij – merkur, sulfur in sal – najdemo še v antičnem Egiptu. O njih je veliko zapisal tudi Paracelzus, saj so bile te transformacije energije za alkimiste še posebej pomembne. To skoraj pozabljeno znanje je v našem času obudil Rudolf Steiner. 

Poenostavljeno povedano gre za to, da v naravi pod vplivom različnih konstelacij delujejo različni procesi. Merkur je obdobje hitre rasti in razvoja, sulfur je obdobje dozorevanja in sal (čas, ki obsega obdobje škorpijona, strelca, kozoroga in vodnarja) obdobje kristalizacije. Morda se vam zdi še tako abstraktno, pa vendar lahko to tudi sami opazite na svojem vrtu. 
Kljub temu, da so bile temperature v septembru enake tistim v juniju, se rastline niso enako razvijale. Nekaterih rastlin enostavno ne gre prelisičiti. Če čebule ali česna ne zasejete ob pravem času, ne bosta oblikovala velikih čebulčkov, pa četudi bo na voljo dovolj dni z ugodno temperaturo. Enako velja za določene solate, ki jih lahko sadimo le zgodaj spomladi, saj bi poleti takoj šle v cvet in ne bi oblikovale glavic. Tudi večina zdravilnih rastlin sledi predvsem vesolju in ne toliko temperaturi. Zato začne šentjanževka cveteti v obdobju, ko je dan najdaljši. Pri mnogih rastlinah je razvidno, da se ne ravnajo le po temperaturi in vlažnosti. In to lahko opazujemo tudi v zimskem obdobju. Če boste opazovali krtine, boste videli, da v decembru in januarju tvorijo visoke kristale, kot da bi iz vlažne zemlje delali kapnike. V februarju so lahko temperature enako nizke, vendar bodo imele zmrznjene krtine povsem drugačno obliko. Ne verjemite, le opazujte!

Da zemlje ni dobro obračati po začetku obdobja kristalizacije, potrjujejo tudi kmetijske raziskave, ki z biodinamiko nimajo nič skupnega. Tako je, denimo, Kmetijski inštitut v Novem Sadu (Srbija) pred petimi leti objavil rezultate raziskave, kako zelo čas obdelave zemlje vpliva na donose. Tiste njive, ki so jih kmetje obdelali v oktobru, so imele do 20 % več donosa od tistih, ki so jih preorali v decembru ali januarju. Kljub suhi zimi in gotovo enakim pogojem v času obdelave je bila razlika več kot merljiva. Če to velja za površine, ki so umetno gnojene in je v zemlji manj mikroorganizmov, je pričakovati, da bodo razlike še večje pri obdelovanju tal, ki so bogata z mikroorganizmi. 

Zdrava tla za zdrave pridelke
Prav v zdravih tleh se skriva posebna kakovost biodinamično pridelanih pridelkov. Zato biodinamiki svoje zrele komposte potrosijo po zemlji jeseni in ne spomladi, kot to dela večina ostalih kmetov. Gre za to, da hranila namenjajo mikroorganizmom, ki se tako čez zimo okrepijo in obogatijo tla, s čimer ustvarijo podlago za zdravo rast. Če rastline hranimo neposredno z gnojilom, to pelje v prehitro in neuravnovešeno rast, ki privablja tudi škodljivce in bolezni. 

Ključne besede:
biodinamika, obračanje zemlje, Rudolf Steiner, kristalizacija, pridelki, kompost, mikroorganizmi

 

Sorodni članki:

1,155273

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: