Skupaj razkrivamo

8.11.2011

Ali depresija sploh obstaja?
Besedilo: Nadja Baćac

Depresija je tako širok pojem, da se lahko okrog njega spleta vse več interesov, denarja in tudi zlorab. Kaj, če bi depresiji preprosto rekli: pomanjkanje energije, pomanjkanje ljubezni, pomanjkanje volje do življenja in namena v življenju? 

Mislite, da lahko to kupimo v obliki tablete?
Lažje je promovirati, da je neko stanje človeka civilizacijska bolezen. Mediji in farmacevtske korporacije to poudarjajo celo do te mere, da je depresija množičen pojav, češ, depresije se ni treba sramovati, saj lahko doleti vsakogar, tudi sosedovega Franca iz ugledne družine. Po drugi strani je farmacevtski industriji s takim podkupovanjem javnosti, pa tudi zdravnikov, uspelo umetno sprožiti porabo zdravila. Zelo lepo se je prijelo tudi sporočilo, da depresija nastane zaradi neravnovesja hormonov in nevroprenašalcev v organizmu, kar pa »na srečo (?!)« znajo izravnati z antidepresivi ter potrto dušo spet narediti zadovoljno z novim odmerkom serotonina, t. i. hormona sreče. 

Tudi v Sloveniji poznamo takšno »zdravljenje« čustev in občutkov kot zelo donosno za industrijo, vendar zelo potratno za zdravstveno blagajno. Antidepresivi danes beležijo največjo stopnjo rasti med zdravili na recept! 

Pogledali smo podatke Inštituta za varovanje zdravja (IVZ). Na primer, od leta 2007 se stalno povišuje število receptov za antidepresive (za 7–16 odstotkov na letni ravni). Največ se med antidepresivi predpiše zdravil v vrsti novih antidepresivov s selektivnimi zaviralci serotonina (SSRI): veliko se predpisuje Prozac (Eli Lilly) (vendar ne največ), ki je bil prvo takšno SSRI zdravilo. Vodilen na lestvici IVZ desetih zdravil z najvišjo vrednostjo izdanih receptov v Sloveniji v letu 2008 je kljub Prozacu Cipralex (Lundbeck). Beleži slabih 5 milijonov evrov porabljenega denarja naše zdravstvene blagajne. 

Poraba v letu 2009 je bila še nekoliko večja. Na sploh pa so antidepresivi vseh kategorij v letu 2009 predstavljali strošek v višini 16,2 milijona evrov. Cena posameznega zdravila je v Sloveniji marsikdaj višja od njegove cene v velikih, bogatih državah.

Farmacevtske korporacije so hitro zaznale velikost trga in so lansirale vrsto zdravil, ki so namenjena tovrstnim težavam. Vsi so hoteli del pogače, zaradi česar so drugo za drugim prihajala zdravila, ki so jih imenovali »tudi mi« zdravilo. 
Zdravnica in avtorica Marcia Angell Prozac, Cipralex in še štiri ali pet drugih slavnih SSRI-jev uvršča v skupino »tudi mi«. 
Ne vemo pa, ali so nova »tudi mi« zdravila resnično boljša od starih. Praviloma jih primerjajo samo s placebom, ne pa tudi s starejšimi zdravili na trgu. Tisto, kar vemo, je, da so dražja od starih. Ta cena je visoka predvsem zaradi patentov. Pri tem kot kriterij (za registracijo) ni pomembno, ali zdravilo deluje bolje od že obstoječega na trgu. 

Zdravi ali škoduje?
Pri tej skupini »zdravil« se lahko pojavlja vrsta zelo neprijetnih stranskih učinkov. Ti so številni in ob seznamu se človek kar zdrzne: živčnost, slabost, glavobol, nespečnost, zaspanost, nenadzorovano tresenje dela telesa, izguba apetita in telesne teže, upad spolne sle, agresija, halucinacije, samomorilne misli, koprivnica, bolečine v sklepih, otekanje obraza, okončin, težave pri dihanju, hiter ali nepravilen srčni utrip, endokrine motnje, nizka raven ščitničnih hormonov in seznama še ni konec. 

Ali potem res lahko trdimo, da je to ustrezno zdravljenje depresije?

Zamolčane študije
V letu 2008 objavljena študija je pokazala, da antidepresivi niso nič boljši od placeba! Vedeti moramo, da se zdravilo smatra kot učinkovito in se tako lahko registrira, samo če znatno presega učinke placeba! 

Mednarodna skupina raziskovalcev pod vodstvom psihologa Irvinga Kirscha je uspela pridobiti vse neobjavljene študije (objavljene so samo tiste z ugodnim izidom), ki so se nanašale na šest že navedenih, najpogosteje predpisanih antidepresivov. Dva izmed teh, Prozac in Zoloft (Pfizer), sta registrirana tudi v Sloveniji. Tisti, ki so jemali tablete placeba, so se odzivali komaj kaj drugače od tistih, ki so jim dajali tablete z aktivno učinkovino za domnevno izboljšanje počutja. Ob tem podatku se zdi, da bore malo študij uspe priti do zdravnikov …

Zanimiv je pogled v slovensko uradno javno zbirko podatkov o zdravilih. Ta razkrije, da je v oktobru 2011 imelo dovoljenje za promet v Sloveniji kar 46 antidepresivov različnih pakiranj in jakosti, 29 izmed teh je iz skupine SSRI. Žalostno je dejstvo, da je v navedeni zbirki trenutno le en registriran antidepresiv rastlinskega izvora, in sicer je ta na podlagi šentjanževke, Deprim forte. Do maja 2011 smo imeli celo dva, vendar je Herbionu Hypericumu poteklo dovoljenje za promet. Razmerje naravni/sintetični je torej zaskrbljujoče. Da bi nekoliko popravili sliko v prid naravnemu, smo pogledali še med sedative, ki so sorodni pripravki. 

Med rastlinskimi najdemo celo štiri: Baldrimed na podlagi zdravilne špajke, Neopersen, Prelax in Persen forte.

Kjer je narava, je svetloba
Z uživanjem zelišč in začimb ne samo, da izkoriščamo inteligentnost narave, ki ima za posledico tudi manj stranskih učinkov, temveč z njimi v naše telo vnašamo tudi svetlobo. Ob pisanju knjige Ščepec rešitve smo bile avtorice tudi same presenečene nad močjo in bogato paleto njihovega zdravilnega učinkovanja. 

Tako žajbelj dokazano zmanjšuje anksioznost in vpliva na večje zadovoljstvo ter budnost. To so, na primer, potrdili britanski raziskovalci v dvojno slepi s placebom kontrolirani navzkrižni študiji, v kateri so uporabili izvleček iz suhih listov žajblja. Tudi za žafran, ki se v arabskem svetu tradicionalno uporablja kot antidepresiv, so nedavne klinične raziskave pokazale, da pri zmerni depresiji deluje vsaj tako dobro kot sintetični SSRI antidepresivi, kakršen je Prozac. Čili (kajenski poper), o katerem lahko mnogo več najdete v zgoraj navedeni knjigi, spodbuja posebno vrsto receptorjev bolečine, ki povzročijo, da možgani sprostijo endorfine. Ti vplivajo na sproščanje dopamina, ki dvigne razpoloženje in lajša depresivno stanje. Podobno dvigujejo raven dopamina v možganih tudi SSRI.
Nekdaj imenovana »božja milost« (šentjanževka) prav zaradi svojih antidepresivnih lastnosti posreduje pri poviševanju ravni serotonina. To ugotavlja pregledna analiza že iz leta 1996, ki obdela 23 randomiziranih študij in povzema, da so pripravki šentjanževke učinkovitejši od placeba in primerljivo učinkoviti s klasičnimi antidepresivi. Tudi neželenih učinkov je šentjanževka pokazala manj kot ostali antidepresivi. Vendar pa je pri jemanju treba vztrajati vsaj 2–4 tedne. Slaba stran je, da šentjanževka poveča občutljivost kože na svetlobo, zato je nikar ne uporabljajte skupaj s svetlobno terapijo s posebno lučko niti je ne kombinirajte s sintetičnimi antidepresivi (nastanek serotoninskega sindroma). Podobno lahko na nastanek serotoninskega sindroma (preveč serotonina) deluje tudi kurkumin v kurkumi. Klinične študije so potrdile še blage sedativne učinke zdravilne špajke (baldrijana). S poskusi na živalih pa so dokazali njeno relaksantno in anksiolitično delovanje. Najpogosteje se uporablja korenina za čaj, obstajajo pa tudi baldrijanove tinkture. 

Ob vsem tem ne pozabite na uživanje kakovostnih omega 3 maščobnih kislin (nizka raven oslabi tvorbo nevrotransmiterjev v možganih) in pitje zadostnih količin vode (dehidracija zmanjša učinkovitost možganskih funkcij in lahko povzroča potrtost). Depresija je lahko tudi posledica določenih zdravil, bolezenskih stanj (ščitnična obolenja, …) ali pomanjkanja magnezija v kombinaciji s kalcijem in pomanjkanja vitamina B6.

Mar torej depresija sploh obstaja? Farmacevtska industrija in znanost le stežka z zdravilom posežeta k nečemu tako svetlemu in čistemu, kot sta duša ali ljubezen. Veliko bolj verjetno je da gre za še eno profitabilno zgodbo, v kateri ste prav vi tisti, ki ne dobite ničesar, še najmanj pa vam bodo »zdravila« vrnila izgubljeni stik med dušo in telesom.

Zanimivo je dejstvo, da še včeraj veseli porabniki statinov (zdravil za zniževanje holesterola) kmalu postanejo depresivni. 
Naj spomnimo, da je tudi industrija statinov ena izmed donosnejših panog, kljub dejstvom, da nekatere študije ugotavljajo znatno povečane oblog na žilah. Sicer znižani holesterol v krvi odtujuje telesu maščobe, ki so nujne za normalno delovanje živčnih celic, s tem pa tudi hormona sreče. Tako študije jasno kažejo večjo smrtnost kot posledico samomora zaradi depresije v skupini, ki je jemala statine, v primerjavi s skupino s placebom. Torej lahko korporacije k izkupičku za statine pričakujejo še izkupiček za antidepresive. 

Pogled v največjo podatkovno zbirko znanstvenih študij medicine z vseh koncev sveta »MEDLINE« nam razkrije, da se pojem »antidepresiv« pojavi v kar 121.028 znanstvenih delih. Če se omejimo samo na najbolj pogost sintetični antidepresiv Prozac, dobimo kar 9.666 zadetkov. Hitro pa nas strezni podatek, ko iskanje omejimo na »rastlinski antidepresiv« in naštejemo skromnih 368 zadetkov.

Viri: 
www.ivz.si; www.zdravila.net; www.ncbi.nlm.nih.gov; PLoS Medicine. 2008; 5(2): e45; British Medical Journal. 1996; 313: 253-8; Bert Ehgartner. 2011. Bili ste zdravi dokler niste prišli k zdravniku; Marcia Angell. 2008. Resnica o farmacevtskih podjetjih

Ključne besede:
depresija, ljubezen, energija, volja do življenja, hormoni, antidepresivi, zdravila, farmacija, placebo

 

Sorodni članki:

0,171875

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: