Skupaj razkrivamo

20.10.2011

Kaj razkriva in kaj prikriva rok trajanja izdelka?
Besedilo: Nadja Baćac

Vprašanje, koliko je staro živilo, ki ga kupujemo, bi moralo biti dokaj enostavno. In nekoč je tudi bilo. Proizvajalci so morali na izdelke zapisati datum proizvodnje in označiti, koliko časa bo živilo uporabno.

Takšen transparenten sistem je nato izrinil novi sistem, ki zagotovo ni bil narejen v interesu potrošnikov. Roki proizvodnje so z večine izdelkov izginili, zamenjale pa so jih oznake, na primer, »uporabno do …« ali »uporabno najmanj do …«.

V začetku smo sicer seštevali in odštevali ter tako vsaj približno ocenili, koliko svež oziroma star izdelek imamo v rokah. Danes odštevanje ne pomaga več, saj je tudi določanje celotnega roka trajanja v rokah proizvajalcev. Ti sami določajo, kakšen bo rok uporabe njihovega izdelka.

Na Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano (MKGP) smo naslovili nekaj vprašanj na to temo in dobili naslednje odgovore: / Objavljamo dva zanimivejša:

Vprašanje:
Pregledali smo Pravilnik o splošnem označevanju predpakiranih živil. Zanima nas, ali poleg tega pravilnika obstaja nekakšen standard/priporočilo, ki določa, kako dolgo (in ob kakšnih pogojih) je uporabno posamezno živilo?
Na primer: Kakšna je maksimalna uporaba moke, žit, surovega mleka, jogurta, sira itd.
Odgovor:
»Za varnost in kakovost živila v času roka uporabnosti jamči proizvajalec živila, on tudi določi rok uporabe. Ta je odvisen od vrste živila, načina proizvodnje (tehnološkega postopka), skladiščenja, transporta in hranjenja na prodajnem mestu. Proizvajalec mora živilo testirati in določiti rok uporabe, pri tem, kot že rečeno, upošteva lastnosti živila, način proizvodnje, sestavo živila itd. Imeti mora določeno strokovno znanje in analizne izvide. Poznejši postopki lahko vplivajo na varnost živila (neprimeren prostor hranjenja, neustrezen transport, neprimerne temperature, ki jim je živilo izpostavljeno), zato je zelo pomembno, da se dobra higienska praksa in sistem notranjega nadzora izvajata v vsakem členu živilske verige – od njive do mize.«
Naš komentar:
Povedano drugače, en proizvajalec, ki uporablja, denimo, le pasterizacijo svojih kompotov, bo zapisal, da je rok uporabe eno leto, tisti, ki bo isti kompot steriliziral pri veliko višjih temperaturah, pa si bo privoščil dveletni rok uporabe. Na osnovi datuma »uporabno do …« lahko napačno sklepate, da je živilo, katerega iztek roka je bolj oddaljen, bolj sveže in bolj kakovostno, zaradi česar boste v zmoti. Sterilizacija namreč znatno poslabša senzorične lastnosti oziroma kakovost živila (mrtva hrana!) kot pasterizacija, po drugi strani pa uniči za zdravje patogene mikroorganizme in njihove toksine v večjem obsegu, zato je tudi rok uporabe takega živila daljši.

Vprašanje:
»Nam lahko, prosimo, posredujete seznam/smernice z roki trajanja posameznih (glavnih kategorij) živil. To bi bil za bralce nadvse dragocen podatek.«
Odgovor:
»Na spletni strani MKGP lahko najdete informacije o higieni živil:
Komentar:
Pregledali smo posredovano stran in tam našli marsikaj, vendar ne odgovora na zastavljeno vprašanje. Iskanje odgovora na takšno preprosto vprašanje se je izkazalo za precej zapleteno. Celovitega odgovora na to vprašanje ni. So le smernice in različni dodatki, aneksi, pravilniki, dopolnila itd. In če smo se že mi s tem vprašanjem ukvarjali toliko časa, je res zanimivo, kako si zakonodajalec razlaga pravico potrošnika do informiranosti. Morda bi moral vsak Slovenec poslati svoje pisno povpraševanje inšpekcijskim službam, ministrstvom ali najeti odvetnika, da bo prišel do želenih odgovorov. Pa tudi to, verjetno, ne bi zadostovalo, saj so nam že na MKGP razložili, da nam ne morejo podati celovitih odgovorov, dokler je (edina!) oseba, ki se na to spozna, odsotna.

Vprašanje:
V preteklosti je bil na živilih označen datum proizvodnje. Kako naj danes potrošnik v skrbi za svoje zdravje in čim bolj sveže živilo ve, kdaj je bilo živilo pravzaprav proizvedeno oziroma kako sveže je, saj je na njem navadno označen zgolj rok uporabe (porabiti do …; najbolje do …; uporabno najmanj do …)?

Namesto odgovora smo dobili zgolj prepis opredelitev besednih zvez »uporabno najmanj do …« in »uporabno najmanj do konca …« iz Pravilnika o splošnem označevanju predpakiranih živil. Če »porabiti do …«, kot razlagajo, pomeni živila, ki se z mikrobiološkega vidika hitro kvarijo (mlečni in mesni izdelki, slaščice in pekovsko pecivo itd.) in morajo zato imeti naveden točen dan, do katerega so uporabni, potem jih moramo dopolniti, da lahko tudi iz tega, da je na embalaži zapisano zgolj leto uporabnosti, sklenemo ravno obratno. Kajti kadar je rok uporabnosti živila daljši od leta in pol, lahko trgovci tega prodajajo do zadnjega dne v letu, ki je navedeno. Taka časovna toleranca pa ni zanemarljiva.

Interesi kapitala so pred interesi uporabnikov
Če zberemo vse, kar smo izvedeli, lahko sklepamo le, da potrošnik ne more izvedeti, kdaj je nekaj proizvedeno, in da se zakonodajalcu to ne zdi sporno.

Takšna praksa je danes prisotna skoraj pri vseh izdelkih in taki, ki na svojem izdelku zapišejo tudi datum proizvodnje, so izjemno redki.

V zadnjem času smo priča še enemu »koraku naprej«, ki so si ga izborile nekatere panoge. Ali ste opazili, da na nekaterih kremah ni več roka uporabe? Je le oznaka, koliko časa je izdelek uporaben od trenutka, ko ga odprete. Ali to pomeni, da ga lahko odpremo leta 3000, smo vprašali nekaj predstavnikov podjetij?

»Imate pa smisel za humor,« so nam odgovorili. Gre za to, da so proizvajalcem dovolili, da sami preverjajo stanje zaloge na policah in odločijo, kaj je za v smeti, kaj pa še vedno lahko kupite! Oni odločajo, vi pa morate verjeti, da so se odločili v vašo korist. In recimo, da ste kupili dokaj uporaben izdelek. Niso redki primeri, da kremo prejmete kot darilo in jo imate neodprto v kopalnici nekaj mesecev ali celo leto dni. Kako boste vedeli, ali je še uporabna? Kako boste vedeli, katero porabiti najprej (če jih imate več)? Nobenega podatka ni, na katerega bi se lahko zanesli.

Ko boste postali bolj radovedni, boste ugotovili, da je takšna praksa še pri vrsti drugih izdelkov, ki po vseh pravilih »zdrave pameti« niso večni. Ko bomo te dni kupovali zimske gume, res ni vseeno, ali so proizvedene v tem letu ali nekaj let nazaj. Lahko kupite navidezno nove, ki so dejansko že preperele in brez potrebnih voznih lastnosti.

Pravična trgovina bi nalagala, da kot potrošniki brez težav in branja zapletenih kod vemo, kdaj je nekaj proizvedeno, kako je predelano in obdelano ter kakšen je predvideni rok trajanja izdelka brez izgube kakovosti. Stanje na trgu pa priča o tem, da pravična trgovina izginja in namesto tega nastopa lov v kalnem, kjer kupec ne ve in ne more vedeti, kaj kupuje, proizvajalcu pa je omogočeno veliko več manevrskega prostora kot v preteklosti.

____________________________________________________________________

Se pripravljate na konec sveta?
Potem vam bodo sodobni roki uporabnosti všeč. Septembra smo se z beležnico podali na obisk trgovin in popisali nekaj rokov uporabnosti, ki smo jih prebrali na izdelkih.
Gavrilović, jetrna pašteta, rok uporabe 27. 6. 2016
Delamaris, fileti skuše, rok uporabe do 8. 7. 2015
Natureta, višnja džem, rok uporabe do 19. 1. 2015
Fižol Mercator, rok uporabe 31. 12. 2014
Natureta, višnjev kompot, 30. 6. 2014
Kotani suhi peteršilj, rok uporabe do 29. 3. 2014
_____________________________________________________________________

Ali ste vedeli, …
da proizvajalci na embalažo zabeležijo krajši rok uporabe od dejanskega. Je to zgolj zato, ker niso z analizami določili pravega roka ali pa želijo s tem povečati obrat živil in njihovo potrošnjo? Dobro je vedeti, da je, na primer, skuta, potem ko ji je potekel rok uporabe, uporabna še kakšnih 10 dni, da so pravilno shranjena jajčka užitna ne samo 18 dni, temveč tudi do 5 tednov, in da je tudi jogurt užiten še en teden po roku uporabe. Razlika je samo v tem, da živilo ni več tako polnega, svežega okusa.

Ali ste vedeli, …
da živilo, ki mu rok uporabe ni potekel, ima pa nenavadni vonj, spremenjeno barvo ali je kako drugače spremenjen, lahko neodprto in v originalni embalaži vrnete v trgovino in zahtevate zamenjavo ali vračilo denarja. Vsak tak primer pa lahko prijavite tudi Kmetijski inšpekciji in Veterinarski upravi RS! (Ne vemo le, kako bomo določili vonj živila, preden ga odpremo!)

Ali ste vedeli, …
da pri živilih, kot so sveže pekovsko pecivo, sveže sadje in zelenjava, sol, sladkor, žvečilni gumi, osvežilne pijače ter alkoholne pijače z več kot 10 % alkohola, roki uporabe niso obvezni in jih ne boste vedno zasledili. Torej so lahko grenivke ali drugi sadeži v skladišču konzervirani z vsemi strupi tudi po nekaj mesecev, vi pa tega ne morete vedeti.
______________________________________________________________________

Daljši rok ne pomeni vedno slabe novice.
Da je možno izdelkom zagotoviti dolgo življenjsko dobo in obenem zagotoviti, da so še vedno živa hrana, priča nešteto dobrih primerov.
Eden bio matični sok acerola je narejen tako, da so sadeži stisnjeni, naliti v končno embalažo in hitro pasterizirani. Zato se v soku ohrani izjemno veliko vitamina C. Proizvajalec zagotavlja, da bo količina vitamina C enaka deklarirani količini tudi po dveletnem roku trajanja – to pomeni 900 mg na 100 ml soka, kar pokrije 1125 % dnevnih potreb.
Byodo bio vaflji dolgujejo dolgo svežino izbiri materiala za embaliranje, ki zagotavlja neprepustnost ter s tem ohranjanje suhosti in hrustljavosti.
Pri Naturati oksidacijo olj preprečujejo tako, da jih stiskajo brez prisotnosti zraka.
Na enak način zagotavljajo svežino in neoksidiranost pri stiskanju sokov Coco drink Dr. Martens.

Ključne besede:
rok trajanja, živila, potrošnik, izdelek, kakovost, pravična trgovina, rok uporabnosti

 

Sorodni članki:

0,6411133

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: