Skupaj razkrivamo

30.8.2011

Zakaj na naravnih zdravilih in pripravkih ni »eko« oznak?
Besedilo: Adriana Dolinar

Alfred Vogel je bil trdnega prepričanja, da je to, kar nam nudi narava, v svoji čim bolj čisti in čim bolj celoviti obliki, vedno v ravno pravem razmerju vseh sestavin, učinkovin in drugega, kar človeško telo potrebuje za doseganje ali vzdrževanje zdravja. Zato je tudi vedno dal prednost hrani in rastlinskim ter drugim naravnim pripravkom, ki so bili vzgojeni ali pridelani na biološki način. Ko se torej odločimo, da želimo le najboljše iz narave, seveda posegamo tudi po ekoloških naravnih zdravilih. Tu pa naletimo na težavo, in sicer »eko« naravna zdravila niso vidno označena, kar seveda od nas zahteva več osveščenosti in pozornosti pri iskanju, da jih najdemo.

Ekološka vzgoja rastlin za pripravo zdravil je značilnost večine naravnih rastlinskih zdravil A. Vogla. Takšna skrb za ekološko pridelavo surovine da končnemu zdravilu nedvomno veliko prednost v primerjavi z zdravilom, kjer rastline niso vzgajane ekološko, temveč so v svoji dobi rasti poleg hranil srkale tudi umetna gnojila, pesticide, herbicide, insekticide itd. Za takšne konvencionalno vzgojene rastline je tudi že dolgo znano, da vsebujejo neprimerno manj vitalnih snovi, da o vsebnosti škodljivih ostankov pripravkov v rastlini, s katerimi tej »pomagajo pri ekonomsko zadovoljivi rasti«, niti ne govorimo.

Vse to se seveda odraža tudi v končnem naboru snovi (dobrih in slabih) v zdravilu in seveda v končnem učinku takšnega pripravka v našem telesu. Mnogi so namreč razliko o uporabi naravnih ekoloških ali naravnih konvencionalnih zdravil preizkusili na lastni koži. In verjemite, da razlika v učinku obstaja. Da bi se torej izognili dolgi poti iskanja eko zdravil in preprečili, da bi obupano odnehali z mislijo, da vam tudi naravna zdravila ne pomagajo, smo zapisali nekaj besed na to temo.

Koga ščiti zakonodaja? 
Na žalost smo pri iskanju naravnih eko zdravil zares prepuščeni svoji notranji vztrajnosti, težnji k raziskovanju, osveščanju in navsezadnje iskanju najboljšega oziroma najbolj naravnega. Ko iščemo naravno eko hrano ali naravno eko kozmetiko, nam je lažje, saj imajo tovrstni izdelki že nekako »urejeno« zakonodajo in so temu ustrezno tudi označeni z oznakami, ki jih večinoma že poznamo: eko, demeter, bio itd. Takšne oznake, ki zagotavljajo čistost in kakovost, kupcu olajšajo iskanje izdelkov. Zakaj pa takšnih oznak ne bomo našli na zdravilih rastlinskega izvora?

Pogosto namreč zastavljate zastavljate takšna in podobna vprašanja: Pridelava ameriškega slamnika v podjetju Bioforce, kjer izdelujejo zdravilo rastlinskega izvora Echinaforce, naj bi bila ekološka. Zakaj torej na izdelku ni oznake eko certifikata? Mar to pomeni, da v resnici ni ekološki?
Regulativni organ - Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke, smatra oznake, ki bi na zdravilih označevale ekološko poreklo, kot del marketinga in jih zato ne dovoli. Torej velja, da čeprav lahko ima proizvajalec certificirano pridelavo rastlin (naj bo to echinacea za pridelavo zdravila Echinaforce, arnika za pridelavo zdravila Atrogel, žagastolista palma za pridelavo zdravila Prostasan itd.), ne sme tega navesti na embalaži nobenega izmed zdravil. (Zanimivo pa je, da zakonodaja obenem dovoljuje poimenovanje zdravil tako, da v imenu vsebujejo besedo bio, četudi nimajo nič skupnega ne z naravo ne z biološko pridelavo in gre za sintezna zdravila.) 

Res je, da lahko takšne navedbe pomagajo potrošniku pri izbiri, posledično tudi olajšajo prodajo, vendar pa takšne trditve zagotovo ne moremo enačiti s promocijskimi slogani in z drugačnimi oglaševalskimi prijemi – ker gre predvsem za informacijo o dejstvu. 

Četudi na embalaži ni navedeno, da je zdravilo iz surovin ekološkega porekla, si vzemite čas in preverite poreklo na priloženem listku v škatlici takšnega zdravila. V Navodilu za uporabo zdravila, ki ga običajno prebere le malo ljudi, je namreč navajanje morebitnega ekološkega porekla surovin dovoljeno! Torej iščite podatek o tem, ali je vsebovana rastlina pridelana biološko, v navodilu za uporabo in ne na embalaži. Na primer v navodilu o uporabi zdravila pod 6. točko piše: »1 tableta vsebuje 380 mg izvlečka svežega biološko! pridelanega ameriškega slamnika.« Morda je dobro vedeti tudi to, da imate pravico zahtevati, da vam v lekarni ali specializirani prodajalni dovolijo prebrati vsebino listka v škatlici tudi pred nakupom izdelka. 

Težava pri dodanih snoveh …
Če na izdelku ni navedenega eko certifikata, je povsem normalno, da smo kot potrošniki v dvomih. Pogosto sprašujete: Ali je nova sirotka A. Vogla Molkosan in Molkosan Vitality res narejena iz biološko pridobljenega mleka? Na izdelku namreč ni navedenega eko certifikata?   
Zraven težave z označevanjem ekoloških zdravil se srečujemo tudi z naravnimi pripravki, ki sicer imajo ekološko surovino, vendar vsebujejo tudi dodatke, ki, denimo, popravijo okus pripravka, zaradi česar ga naredijo uporabniku prijaznejšega. Takšnih izdelkov resnično ne moremo označiti kot ekoloških, saj vse njihove sestavine niso ekološke. 

Na embalaži novega Mokosana in Molkosana Vitality res ni eko certifikata. Mleko, iz katerega se prideluje Molkosan, je ekološko pridelano v mlekarni Bittman, eni izmed prvih mlekarn, ki zbirajo in zagotavljajo ločeno procesiranje ekološkega mleka.
Da je mleko ekološko pridelano, je na embalaži pripravka tudi navedeno. Razlog, zakaj ni znaka »Biosuisse« na končnem izdelku, pa je v nadaljnji predelavi in dodajanju kalijevega citrata, ki naredi izdelek za končnega uporabnika okusnejši.

Zakonodaja opredeljuje, da dodajanje vsakega izoliranega dodatka, ne glede na to, da gre za dodatek, ki ni sporen za zdravje in je v minimalni količini, onemogoča, da bi končni izdelek označili kot eko. (Enako velja za sojine napitke z dodatkom kalcija, eko sokove, ki jim dodajo kakšen vitamin, in podobno – takšnih izdelkov ne smejo označiti kot eko, ne glede ne to, da je 99 % sestavin iz eko pridelave.)

Dodatek kalijevega citrata v Molkosanu nevtralizira premočno kislost, ki je bila značilna za stari obliki Molkosana in Molkosana Vitality. Novi prah sirotke tako zdaj ni kisel, tekočina sirotke pa je ravno prav blago kisla. Dodajanje te snovi je tako marsikomu omogočilo pitje za zdravje zelo koristne sirotke, saj sta novi obliki sirotke manj »kravji«, torej sta bolj prijetni za uživanje, saj spominjata na kefir oziroma jogurt.

Dobro je omeniti tudi, da je zraven spremembe okusa v obeh oblikah Molkosana zdaj tudi več za telo koristne desnosučne mlečne kisline. Izboljšana je namreč tudi fermentacija, saj bakterije zdaj še bolj temeljito predelajo laktozo v mlečno kislino. Skupna količina mlečne kisline (desno sučne in levo sučne) je sicer enaka kot prej, vendar je zdaj v njej kar 95 % desnosučne mlečne kisline. Zaradi filtriranja s povratno osmozo pa v obeh novih oblikah Molkosana ni več laktoze, beljakovin in maščob. Že prej je bilo teh snovi le v sledovih, zdaj pa sta oba izdelka brez zadržka primerna tudi za ljudi, ki so alergični na mleko in mlečne izdelke ali pa trpijo za intoleranco laktoze.  

Ključne besede:
narava, naravna zdravila, zakonodaja, eko, demeter, označevanje, Molkosan

 

Sorodni članki:

3,100586E-02

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: