Skupaj razkrivamo

8.7.2011

Nesramne laži v oglasih za otroke
Besedilo: Sabina Topolovec

Na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije preberem:
„Zavajajoče oglaševanje je prepovedano. To je vsako oglaševanje izdelkov ali storitev, ki vsebuje nejasnosti, čezmerna pretiravanja ali druge podobne zavajajoče sestavine in izkorišča dejstvo, da potrošniki nimajo ustreznih izkušenj ali znanja. Še posebej pa so v naši zakonodaji zaščiteni otroci.“ 
In pa tudi: „ Med nepošteno poslovno prakso sodijo tudi zavajajoče oglaševanje, navajanje napačnih podatkov ali informacij ter prikrivanje pravih podatkov o izdelku ali storitvi.“ Vam vse skupaj zveni logično, toda obenem težko združljivo z mnogimi oglasi, ki smo jim priča vsak dan? 

Oglejmo si, kako oglaševanje urejajo slovenski predpisi - Zakon o medijih v 49. členu navaja: 
… (2) Oglaševanje ne sme moralno ali psihično prizadeti otrok. Zato se z oglasi ne sme:
- vzpodbujati otrok k nakupu proizvodov ali storitev z izkoriščanjem njihove neizkušenosti in lahkovernosti;
- vzpodbujati otrok, da bi prepričevali starše ali koga drugega v nakup proizvodov ali storitev;
- izkoriščati posebnega zaupanja otrok v starše, učitelje ali druge osebe;
- neupravičeno prikazovati otrok v nevarnih situacijah.

Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami v 10. členu navaja tudi, da je poslovna praksa agresivna zlasti, če podjetje v oglasnem sporočilu neposredno nagovarja otroke k nakupu oglaševanih izdelkov ali prepričuje starše ali druge odrasle osebe, da otrokom kupijo oglaševane izdelke. 

Kljub temu, da je vse skupaj zapisano v zelo jasnem in preprostem jeziku, mnoga oglasna sporočila, tudi tista, namenjena najmlajšim, tega ne upoštevajo. Je res dovolj, da nekaj slišimo po televiziji in potem to verjamemo? Kdaj nam bo dovolj in bomo udarili po mizi? Ali se zavedamo moči oglasov na naše otroke? Ali vemo, da so prav oni ena izmed glavnih tarč mnogih oglaševalcev? Se zavedamo, kako zelo so dovzetni za privlačne barvne in zvočne prikaze, ki nehote odzvanjajo v ušesih tudi nam, staršem? 

Televizijo zelo redko spremljam, oglase preskočim, pa vendar mi hipoma v spomin prihrumi pesmica o Barniju. Znam celo del besedila. „Ime mi je Barni, sem prijatelj otrok, prihajam z dežele žit. Moj svet je poln mleka in odlične čokolade ...“ Si jo že prepevate? Skoraj upam si staviti, da jo vaš otrok zelo dobro pozna. Ker je to prva televizijska reklama, ki mi pride na misel, pobrskam po spletu. Zanimivo, o njej potekajo celo razprave v spletni klepetalnici. 

Odzivi na reklamo so izvrstni, starši so skoraj brez izjeme navdušeni. Na YouTubu hitro najdem reklamo v celoti. Če sodite med tiste, ki ne berete deklaracij, vas v nakup gotovo prepriča tudi: „S pšenico, z mlekom in s čokolado, brez barvil in konzervansov.“ Vrhunec vsega pa je zaključni slogan: „Hranljiva malica za vaše malčke.“ Toda preden se odpravim do trgovine, da si pobliže preberem, kaj v resnici pomenijo „dežela žit, mleko in odlična čokolada“, na spletnem portalu Žurnal24.si najdem podatek, da vsebuje 100 g navedenega peciva kar 34 g sladkorja in 15 g maščob. Da je hranljivo, lahko morda sklepamo zgolj iz podatka, da vsebuje kar 390 kcal. 

Spomnim se še slogana: „Mleku najljubši piškot.“ Gre za Oreo piškote, o katerih spet brez posebnih težav najdem podatke na spletu. Na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije so vzeli pod drobnogled prav te piškote. Pišejo o agresivnem oglaševanju kakavovih piškotov ki v resnici vsebujejo 41 % sladkorja, 21 % maščob, 11 % nasičenih maščobnih kislin v 100 g piškotov. In še: en piškot tehta le 11 gramov, vsebuje pa kar 52 kilokalorij. Prehranski semafor na isti spletni strani kaže rdečo. Vas zanima, kdaj se bo po kriterijih Zveze potrošnikov prižgala zelena in lahko speljete? Ko bo v 100 g živila manj kot 5 g sladkorja, manj kot 3 g maščob in manj kot 1 g nasičenih maščobnih kislin. Govorimo torej o osemkratnem presežku sladkorja, sedemkratnem presežku maščob ter enajstkratnem presežku nasičenih maščobnih kislin. 

Ste opazili, kako reklame pogosto pritiskajo na starše? Ker si želite da bi imel trdne kosti boste kupili izdelek x, ker si želite da bi imel boljši imunski sistem mu boste vsak dan privoščili xy, ker rabi energijo za šport mu obvezno nabavite yy, in če želite da ga vse punce gledajo kot angela, mora dišati po xy mehčalcu za perilo.

Verjetno je primerov več kot dovolj. Ko boste naslednjič gledali televizijo ali oglase spremljali kako drugače, bodite pozorni na vsebino. Če menite, da je oglas zavajajoč ali da neko podjetje izvaja katerega izmed dejanj, ki sodijo v nepošteno poslovno prakso, obvestite o tem tržno inšpekcijo. Oglaševalca lahko prijavite tudi Slovenski oglaševalski zbornici, da presodi, ali je član zbornice kršil oglaševalski kodeks. Oglas za Danacol, ki je očitno tudi trpežnim Slovencem šel čez mejo, in sta dva potrošnika skupaj z ZPS poslala prijavo, je oglaševalsko razsodišče razglasilo za kršitev pravilnika in so ga morali umakniti. Hvala tem dvem osebam, da nam ni več treba gledati sirote deklice, ki očita očetu da ne drži obljubo, ker si ne znižuje holesterola. Odločbo razsodišča si lahko ogledate na spletni povezavi: http://www.soz.si/oglasevalsko_razsodisce/arhiv_razsodb/191/ 

Ko govorimo o nepoštenih oglasih, namenjenih otrokom (ali staršem), so oglasi, ki nas prepričujejo v nakup posameznih živil ali pijač, gotovo prvi, ki nas zbodejo, če vsaj nekoliko premislimo o zadevi. Poleg teh pa nas preplavlja tudi poplava oglasov različnih mobilnih operaterjev – samo pomislite, na kakšen način privabljajo naše najmlajše k nakupu tega ali onega aparata ali te ali one storitve. Zdi se, da otroci nikoli niso zares dovolj „kul“, ko pa se že zdi, da so, pridejo nov oglas, nov aparat, nova melodija ... Nikoli končana zgodba. Ali pa reklame za pralna sredstva. In še bi lahko naštevala. 

Televizijski oglasi za izdelke z veliko sladkorja in maščobe nas lahko resno skrbijo, če vemo, da je debelost vedno pogostejši pojav tudi že med otroki. Na kalifornijski univerzi v Berkeleyu so izvedli študijo, v kateri so dokazali, da je pojav povečane telesne mase v neposredni povezavi s spremljanjem televizijskih oglasov. Dvanajstletniki, ki spremljajo tovrstne oglase, so imeli večji indeks telesne mase od otrok, ki so gledali le DVD-je brez oglasov. 

V Nemčiji je med leti 2003 in 2004 potekala zanimiva 17-mesečna kampanja, namenjena otrokom, staršem, učiteljem in vzgojiteljem. Finančno jo je podprlo tudi zvezno Ministrstvo za varstvo potrošnikov, prehrano in kmetijstvo. Z njo so želeli ljudi izobraziti in poučiti o nevarnostih zavajajočega oglaševanja. Precej primerov je pristalo na sodišču, nekateri so bili tudi uspešno rešeni. 

Ob vsem tem pomislim, da bi bilo morda smiselno v šolo vključiti vsebine, ki bi otroke poučile tudi o kulturi oglaševanja in o kritični presoji. Ob prenatrpanih urnikih se zdi, da prav slednje izginja, saj postajamo vedno bolj usmerjeni, ob vsem tem pa izgubljamo čut za prvotne, povsem enostavne stvari. Kanček zdrave pameti zato ne bo odveč, denarnica je pa tako v naših rokah! Zavedajmo se tega!

Ključne besede:
oglaševanje, varstvo potrošnikov, otroci, zdravje, hrana, TV oglasi

 

Sorodni članki:

1,464844E-02

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: