Skupaj razkrivamo

2.6.2011

Kako ohraniti plodnost tal?
Besedilo: Sanja Lončar

Kljub temu, da nas je na tem planetu vse več, je rodovitnih tal vse manj. Zaradi širitve puščav ali uničenja rodovitnosti tal s pretiranim namakanem, gnojenjem ali škropljenjem, smo že izgubili 40 % rodovitnih tal na planetu. 

Avstralska raziskava, o kateri smo že pisali, je pokazala, da izmed vseh načinov pridelave le biodinamični pristop izboljšuje sestavo in plodnost tal. Ekološki način pridelave za silo uspeva ohranjati ravnovesje, vendar se zaradi bolj grobih posegov v obliki gojenja v rastlinjakih, močnega namakanja in uporabe različnih dovoljenih sredstev že opažajo posledice na trajno rodovitnost tal. 

Najbolj pošastna je situacija pri konvencionalni pridelavi, ki uničuje življenje v tleh z umetnimi gnojili in s široko uporabo pesticidov. Obljuba, da bodo genski posevki zmanjšali porabo kemikalij, pa se je v praksi izkazala za napačno. Zgodilo se je ravno obratno. Ker so rastline »oblikovane« tako, da jih določeni pesticidi ne uničijo, se lahko ti trosijo še v večjih količinah kot prej, kar za seboj potegne tudi veliko večje posledice za življenje v tleh. 

Kako oživeti tla?
Biodinamiki izhajajo iz stališča, da lahko le živa in zdrava tla omogočajo zdrav in vitalen pridelek. Zato, za razliko od konvencionalnih pristopov, ne hranijo rastline, temveč hranijo tla. 

Najpomembnejšo vlogo pri tem imajo komposti, ki jih skrbno pripravljajo, cepijo z zeliščnimi pripravki in jih popolnoma zrele vdelajo v zemljo jeseni, da so mikroorganizmi čez zimo dobro oskrbljeni. 

Drugo posebnost biodinamike bi lahko imenovali redno »sejanje« koristnih mikroorganizmov. Verjetno ste že slišali, da biodinamiki zakopavajo rogove z gnojem, ki se v zemlji kompostirajo šest mesecev. Na takšen način nastajajo super-mikroorganizmi z velikimi reproduktivnimi močmi, ki jih nato homeopatsko potencirane v obliki škropljenja trosijo po poljih ter tako dokazano poglabljajo humozno plast in izboljšujejo mikrobiološko sestavo tal.
Tretji pomemben vir hranil, ki so jih tla biodinamikov deležna, so različne oblike zelenega gnojenja, ki jih dajejo med posevki. 

Za spodbujanje plodnosti pa so na voljo tudi različni zeliščni preparati, ki spodbujajo rast in cvetenje ter dodatno vplivajo na plodnost in rast. 

Življenje je radodarno
Pred leti sem imela na predavanju g. Sormsa priložnost slišati še eno veliko modrost narave. Znanstveniki so merili sestavo tal pred in po posevkih ter so presenečeni ugotovili, da je bilo nekaterih hranil veliko več po žetvi, kot jih je bilo pred setvijo. Torej so rastline, namesto da bi zemljo izčrpale, to nahranile. Takšen pojav je bil našim znanstvenikom poznan le pri stročnicah, ki povečujejo količino dušika v tleh. Kako pa nastaja več kalija in drugih snovi, pa jim ni bilo jasno. Podrobno opazovanje je pokazalo, da je narava zelo ekonomična. V prvem delu svoje rasti seme samo hrani rastlino s svojimi zalogami. Potem sledi faza, v kateri si rastlina izposoja potrebna hranila iz okolja. Ko pa je oblikovana in razvije več listov, kot jih potrebuje, da nahrani običajno količino ploda in semena, začne rastlina vračati dragocene snovi v tla. Pri tem gre predvsem za polisaharide, ki so odlična hrana za mikroorganizme, ki bivajo na lasnih koreninicah, njihovo hitro razmnoževanje (in umiranje) pa ustvarja humus in bogati tla. Torej zna rastlina hvaležno in z obrestmi vrniti tisto, kar si je izposodila. Človek je tisti, ki posega v takšen naravni red in tako dolgoročno ostaja brez tal, ki ga hranijo. 


Ključne besede:
rodovitna tla, pridelava, umetna gnojila, biodinamika, kompost, mikroorganizmi, hranila, tla

 

Sorodni članki:

1,953125E-02

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: