Skupaj razkrivamo

30.5.2011

Kemična karantena rodnih žensk
Besedilo: Anton Komat

V trenutku, ko ženska prejme potrditev svoje nosečnosti, stopijo v veljavo štiri železna pravila, ki vodijo njeno življenje v času do poroda: ne kadi, izogibaj se alkoholu, jej čim več sadja in zelenjave, prični z redno telesno vadbo. Ta pravila so se v desetletjih trdno vgradila v zavest naše družbe. Toda nova spoznanja o delovanju motilcev hormonov in drugih okoljskih toksinov, kot so, na primer, težke kovine ali pa pesticidi, nam postavljajo najmanj dve dramatični vprašanji:
1. Ali je zadostno varovanje materinega zdravja le v času nosečnosti?
2. Ali noseča ženska lahko zgolj sama poskrbi za svoje zdravje?

Glede na dejstva, da se okoljski hormoni kopičijo v maščobnem tkivu ženske tudi v času pred nosečnostjo in se v nerojenega otroka sproščajo prek posteljice, v rojenega pa prek materinega mleka, je odgovor na prvo vprašanje negativen. Prav tako pa je negativen tudi odgovor na drugo vprašanje. Ženske danes ne vedo, katera hrana prinaša največja tveganja in v kateri vodi se lahko znajdejo okoljski hormoni, niso obveščene o območjih bivanja, ki prinašajo večjo verjetnost vnosa okoljskih hormonov, skratka niso poučene o tem, kako znižati svoja in otrokova zdravstvena tveganja na najnižjo možno raven. V celotnem obdobju rodnosti bi morala biti vsaka ženska temeljito poučena o varnem življenju, celovito obveščena o zdravi hrani in biološko neoporečni pitni vodi ter pod posebnim biološkim varstvom, ki mu lahko rečemo tudi »kemična karantena«. Tak preventivni pristop bi moral poleg svetovanja in osveščanja obsegati tudi obvezen pregled njenega maščobnega tkiva in mleka na vsebnost okoljskih hormonov. 

Glede na usodne biološke in zdravstvene posledice ter strahotne družbene stroške kontaminacije še nerojenih otrok z okoljskimi hormoni je to, poleg hitre odstranitve teh strupov iz okolja, še edina možna pot. Svet mora postati varen za človeške zarodke, saj so to najbolj ranljiva človeška bitja.

Zdravniki govorijo nosečnicam, naj jedo čim več sadja in zelenjave. Toda zadnja analiza stanja v EU, ki jo je dne 15.10.2008 objavil program PAN-EUROPE, je porazna. Skoraj polovica, torej 48 % vseh vzorcev sadja, zelenjave in poljščin, je bila kontaminirana s kar 354 vrstami pesticidov, med katerimi prednjači pet pesticidov, ki spadajo med najhujše hormonske motilce, 23 pesticidov pa dosega tako visoke koncentracije, da lahko govorimo že o akutnih tveganjih zastrupitev. Analiza govori, da gre tokrat za 20-odstotno povečanje vsebnosti nevarnih snovi glede na stanje pred petimi leti. Obenem je nesprejemljivo, da otroci v vrtcih in šolah dobivajo najcenejšo hrano iz industrijske proizvodnje, torej »svinjarijo«, ne pa biotsko pridelane hrane, ki jim po vseh načelih zdravja pripada. 

Motnje na zvezah
Hormonski motilci (HDC-Hormone Disrupting Chemicals) so snovi, ki zmedejo komunikacijo nevroendokrinega sistema in povzročajo hormonske motnje, motnje v razvoju zarodka, sesutje imunskega sistema, uničijo plodnost in sekundarne moške spolne znake ter posredno sprožajo rakava obolenja, predvsem na razplodnih organih. To so popolni strupi, ki delujejo že v koncentracijah, ki so tisočkrat nižje od meje detekcije najsodobnejše analitske kemije. Skratka, v vzorcu jih meritev ne zazna. Njihovo delovanje proučujejo z biomonitoring metodami. 

Med te strupe spadajo, na primer, dioksini in PCB-ji, najdemo pa jih v kemičnih gnojilih, pesticidih, barvah, plastiki, oblogah konzerv, detergentih, aditivih in celo v nekaterih farmacevtskih in kozmetičnih izdelkih. Izogibajte se stikom hrane in pijače s plastiko in uživajte hrano, ki izvira nižje s prehranske verige. Na primer, če ste v ribarnici in imate na izbiro tri vrste rib, sardele, osliče ali tune, potem izberite sardele. Zakaj? V prehranski verigi se strupi biomagnificirajo približno s faktorjem deset na vsak člen prehranske verige. Če ima sardela enoto strupa, potem ima oslič, ki se hrani s sardelami, deset enot, tuna, ki pleni osliče, pa stokrat več enot strupa. Če se odločite za tune, jih boste biomagnificirali v svojih telesih tisočkrat več!

HDC prehajajo z matere na plod prek posteljice in tudi prek mleka, s katerim ga doji. Če tehta mati, na primer, 64 kg in spije dva litra vode na dan, njen otrok pa tehta 8 kg in spije liter vode na dan, nam enostaven račun pove, da otrok na enoto telesne teže prejme štirikrat več strupov kot njegova mati. Ob tem pa nima dobro razvitega imunskega sistema in hematoencefalne bariere. Kemično nasilje nad otroki je gnusen ekološki kriminal!  
 
Kupujte torej biotsko pridelano hrano, najdite si svojo kmetijo (in še veseli vas bodo) ali pa obdelujte svoj vrt in pazite na zdravo vodo. Zaupajte le preizkušenim blagovnim znamkam in verjemite, da boste za svoje zdravje najbolje poskrbeli sami, taka preventiva pa je obenem še brezplačna.

Ključne besede:
nosečnost, hormonski motilci, okoljski hormoni, hrana, sadje, zelenjava, pesticidi, voda, ekološka hrana

 

Sorodni članki:

0,046875

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: