Skupaj razkrivamo

11.3.2011

ZZZ: Kaj so povedali strokovnjaki o uvozu zelišč in zdravil rastlinskega izvora?
Pripravila: Nadja Baćac

O tem, na kaj lahko naletimo pri uvozu zelišč in zdravil rastlinskega izvora in na kaj moramo biti pozorni pri spletnem nakupu, smo povprašali Carinsko upravo Republike Slovenije (CURS). Podali so nam naslednje odgovore (4. 2. 2011).

Na naše vprašanje o carinskih postopkih v primeru nakupa zelišča ali zdravila rastlinskega izvora na spletni strani tuje lekarne v EU nam je CURS pojasnil, da za nadzor nad prometom zdravil med državami članicami EU ni pristojen. Zadeva je v pristojnosti  Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP). Zato smo z vprašanji nadaljevali v drugi smeri.

Kakšni so carinski postopki za uvoz zdravilne rastline iz kategorije »Z« ali rastlinskega zdravila iz tretjih držav, kot so Hrvaška, Avstralija, Indija, ZDA, Švica, preko carinske pošte?
V kategorijo Z se po pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin uvrščajo zdravilne rastline in izdelki iz njih, za katere zdravniški recept ni potreben. Še vedno pa gre za zdravila, ki jih je potrebno obravnavati v skladu z zakonom  o zdravilih (ZZdr-1).   
Uvoza zdravil, poslanih iz tretjih držav prejemniku v EU prek carinske pošte, carina ne omejuje pod pogojem, da je iz okoliščin uvoza razvidno, da gre za uvoz za lastno uporabo prejemnika in če ni nobenih drugih omejitev oziroma prepovedi, na primer zaradi predpisov, ki urejajo promet s prepovedanimi drogami, trgovino z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, varstvo pravic intelektualne lastnine …
Kar zadeva plačilo dajatev, so pošiljke zdravil v vrednosti do 22 evrov v celoti oproščene plačila dajatev, pošiljke zdravil v vrednosti nad 22 evrov in do 150 evrov pa so zavezane samo k plačilu DDV-ja.

Kako je pri osebnem uvozu zdravilnih rastlin in izdelkov iz njih preko mejnega prehoda?
Tudi pri uvozu zdravil v osebni prtljagi potnika velja podobno, kot velja pri uvozu po pošti s to razliko, da se vrednost zdravil za osebno uporabo potnika ne všteva v vrednostno omejitev, ki sicer velja glede oprostitve plačila dajatev pri uvozu blaga v osebni prtljagi. 

Za uvoz zdravil s strani pravnih oseb veljajo določbe ZZdr-1. V skladu s 131. členom ZZdr-1 so carinski organi pristojni za nadzor uvoza zdravil, ki pomeni promet zdravila na debelo iz tretjih držav na ozemlje Republike Slovenije. V skladu z ZZdr-1 carinski organi pri uvozu zdravil preverjajo, ali je oseba, ki se ukvarja z dejavnostjo uvoza, registrirana za opravljanje te dejavnosti in ali se uvažajo zdravila, ki imajo dovoljenje za promet. 

Kako carinske službe ocenijo, kakšna je še sprejemljiva količina pri uvozu zelišča ali rastlinskega zdravila s strani fizične osebe, da za to le-ta ne potrebuje posebnega dovoljenja pri uvozu?
Glede količine blaga za osebno rabo pojasnjujemo, da je blago nekomercialne narave v carinskih predpisih definirano kot blago, ki se predloži v določen carinski postopek priložnostno ter katerega narava in količina kažeta, da je namenjeno za zasebno, osebno ali družinsko uporabo prejemnikov oziroma oseb, ki ga prevažajo. Ali je določeno blago nekomercialne narave, presoja carinski organ ob vsakem posamičnem uvozu glede na vsakokratne okoliščine uvoza. 

Kako je v primeru, ko gre za uvoz prehranskih dopolnil iz tretjih držav? 
Pri prehranskih dopolnilih, ki jih iz tretjih držav uvažajo fizične osebe, velja enako kot pri uvozu zdravil. Carinski organi uvoza prehranskih dopolnil ne omejujejo, če glede na okoliščine presodijo, da gre za uvoz blaga nekomercialnega značaja. Nadzor nad prehranskimi dopolnili pri uvozu je sicer v pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata RS. 

Kakšni so stroški carinskih postopkov za rastlinsko zdravilo oziroma za prehransko dopolnilo?
Stroški pregleda blaga se posebej ne zaračunavajo razen v primeru carinjenja blaga izven uradnih mest in uradnih ur carinskega organa, in sicer v skladu s pravilnikom o izjemah od obveznosti predložitve blaga ter o določitvi višine in načina obračunavanja stroškov pri opravljanju pregleda blaga. 

Kako dolgo trajajo postopki carinske pošte in kam po ocarinjena zdravila?
Blago, ki je deklarirano v postopek sprostitve v prost promet, je prepuščeno takoj, ko se izvedejo vse potrebne formalnosti za izvedbo postopka in je carinski dolg plačan oziroma zavarovan. Na trajanje postopka, od trenutka, ko je blago predloženo carinskim organom, do njegove prepustitve, lahko vplivajo razni dejavniki, kot so na primer vrsta blaga, obseg carinske kontrole itd., zato se ga v naprej ne da opredeliti. Po opravljenih carinskih formalnostih Pošta Slovenije pošiljko dostavi na prejemnikov naslov. Carinjenje pošiljk v mednarodnem poštnem prometu se v Sloveniji opravlja samo na carinski Izpostavi Pošta Ljubljana, ki deluje na lokaciji Poštnega logističnega centra v Ljubljani.

Kako je s carinskimi postopki pri zdravilih neevropskih farmakopej? Primer: rastlinsko ajurvedsko zdravilo, ki ga uvažajo iz Indije, naročimo pa ga preko spletne trgovine v Angliji. 
Blago, ki v Slovenijo prihaja iz države članice EU in ima status skupnostnega blaga, ni predmet carinskih formalnosti. 

Za blago, ki v EU še ni bilo sproščeno v prost promet (op. a. ni registrirano v neki državi članici EU), morajo biti pred sprostitvijo v prost promet opravljene običajne carinske formalnosti. 

Katere so morebitne necarinske ovire s strani države, ki lahko vplivajo na prost pretok blaga z zelišči in rastlinskimi zdravili, vendar nimajo lastnosti klasične oblike carine, a so potrebni zaradi ohranitve določenega nivoja zaščite? 
Nadzor nad uvozom zdravil rastlinskega izvora z vidika prepovedi in omejitev carinski organi opravljajo tudi na podlagi necarinskih predpisov, kot so na primer predpisi, ki urejajo promet s prepovedanimi drogami ali predpisi, ki urejajo trgovino z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami. 

Kako ravnajo carinski organi pri uvozu zdravilnih rastlin ali pripravkov iz njih, ki se lahko uporabljajo v medicini, a spadajo v kategorijo mamil?
V skladu s 27. členom zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami so za nadzor nad uvozom, izvozom in tranzitom prepovedanih drog iz tretjih držav pristojni carinski organi, ki preverjajo, ali pošiljko prepovedanih drog spremlja predpisano dovoljenje in ali je uvoznik oziroma izvoznik registriran za opravljanje prometa z zdravili.

V skladu z uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog so prepovedane droge razvrščene v tri skupine, na seznamu pa so tudi droge rastlinskega izvora kot na primer listi rastline koka ali konoplja. 

Kaj bi svetovali ljudjem, kadar se odločajo za nakup rastlinskih zdravilnih pripravkov v tujih spletnih lekarnah?
Uvoz zdravil je lahko omejen oziroma prepovedan tudi z nekaterimi drugimi predpisi (op. a. kot to med drugim pojasnjuje odgovor na prejšnje vprašanje), zato se velja pred nakupom natančno pozanimati o pogojih uvoza. Na trgu se  poleg originalnih zdravil pojavljajo tudi ponaredki zdravil, katerih učinkovitost je dvomljiva in lahko za človekovo zdravje pomenijo resno tveganje. Poleg tega trgovanje s ponaredki krati pravice intelektualne lastnine. Pri nakupih zdravil preko spleta previdnost zato ni odveč, na kar potrošnike opozorja tudi Ministrstvo za zdravje na svoji spletni strani: http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/mz_dokumenti/vprasanja_in_odgovori/zdravila/Kupovanje_preko_interneta.doc 

Ključne besede:
uvoz, zdravilne rastline, zelišča, zakonodaja, prehranska dopolnila, carina, uvoz zdravil

 

Sorodni članki:

1,464844E-02

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: