Skupaj razkrivamo

24.1.2011

Možnosti za opustitev cepljenja
 
Cepljenje je bilo dolga leta opevano kot idealna zaščita proti celi vrsti bolezni. Kot mnogi miti, pa je tudi ta v zadnjem času nekoliko opešal. Danes je smiselnost in varnost cepljenja sporna za mnoge, tudi za pomemben del strokovne medicinske javnosti. Vendar v tem prispevku ne bo govora o zdravstvenih vidikih cepljenja. Opozorili vas bomo na nekatere možnosti za  opustitev cepljenja oziroma vsaj za povečanje njegove varnosti. Zdravstveni sistem namreč zaradi rutinske in površne obravnave obveznikov sistematično krši varnostne mehanizme, ki naj bi zagotavljali varnost cepljenja. 

O zdravstvenih vidikih cepljenja je dosegljivih mnogo zanimivih in strokovnih tekstov. Med njimi bi izpostavil prispevke mag. Karin Rižner, ki so dostopni na spletnih straneh Društva za svobodo odločanja, http://www.svood.org/. Nastali so kot sad večletnega študija, v katerem je avtorica preučila več kot 10.000 strani strokovnih člankov iz medicinskih revij ter drugih del uglednih zdravnikov.

Sistem obveznega cepljenja
Zdravstveni sistemi poznajo dva različna sistema cepljenja, prostovoljno in obvezno. V evropskih državah je cepljenje  večinoma prostovolnjo, v Sloveniji pa je relativno veliko cepljenj določenih kot obveznih. Tako je cepljenje obvezno za otroke proti nekaterim otroškim boleznim, za zdravstvene delavce proti nekaterim nalezljivim boleznim, za vse državljane pa se lahko obveznost posameznega cepljenja razglasi, če nastanejo izredne razmere. Trajna opustitev cepljenja je možna izključno iz zdravstvenih razlogov, možnost ugovora vesti pa ni priznana. V preteklosti so se posamezniki cepljenju poskušali izogniti z navajanjem zdravstvenih pomislekov, vendar je takšen poskus obsojen na zanesljiv neuspeh. So bile pa uspešne vse pritožbe in tožbe, ki so se sklicevale na bistvene kršitve v upravnih postopkih. V takšnih primerih so bile odločbe o cepljenju odpravljene, zadeve pa vrnjene v ponovni postopek.

Pravne osnove
Za borbo z mlini na veter ne potrebujete poznati vseh predpisov, ki so s cepljenjem povezani, temveč samo tiste, ki jih zdravstvene oblasti najbolj grobo kršijo. Na prvem mestu je Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki na primer v 7. členu določa varstvo pravic strank, v 8. členu predpisuje načelo materialne resnice, v 9. členu načelo zaslišanja stranke, itd …

Na drugem mestu je Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB), ki razloge za opustitev ali odložitev cepljenja določa v 22. a členu: "Zdravnik, ki opravlja cepljenje, mora s pregledom osebe, ki se cepi, in vpogledom v njeno zdravstveno dokumentacijo ugotoviti morebitne razloge za opustitev cepljenja, zaradi  katerih bi se zdravstveno stanje osebe lahko trajno poslabšalo." Med razlogi za opustitev cepljenja navaja alergijo na sestavine cepiva, resen nezaželen učinek cepiva po predhodnem odmerku istega cepiva, bolezen ali zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem.

Na tretjem mestu je Zakon o pacientovih pravicah, ki v 20. členu določa pojasnilno dolžnost zdravnika. Pod to vsekakor spada, da dobite navodila k cepivu. Navodila so zelo pomembna, saj vsebujejo opozorila, v katerih primerih cepljenje ni dovoljeno. Starši običajno ne dobijo niti navodil k cepivu niti nadaljnih navodil, kako opazovati morebitne prekomerne reakcije in kako na njih reagirati.

Izbira zdravnika
Prvi korak, ki lahko vpliva na uspešnost prizadevanj proti cepljenju je že izbira otrokovega zdravnika. Nekateri so namreč goreči pristaši cepljenja, obstajajo pa tudi takšni, ki imajo pomisleke. Izbira primernega zdravnika lahko pomembno vpliva na čas, kdaj se boste soočili z mehanizmi prisile. Kasneje je bolje. Je pa razumeti, da so zdravniki dolžni javiti neizvršenost obveznih cepljenj in da v nasprotnem tvegajo težave. Zdravnik lahko tudi sam poda predlog za opustitev cepljenja, vendar to ne bo prispevalo k uspešnosti predloga, če ne bo vključil svojega mnenja in ga ustrezno obrazložil.

Privoščite si pasivnost
Ko boste zdravniku zaupali, da cepljenju ne zaupate, vam bo verjetno predlagal, da na Ministrstvo za zdravje naslovite predlog za opustitev cepljenja. Ne glede na to, da se s tem strinjate, ni nujno, da predlog dejansko tudi pošljete, saj se vam nikamor ne mudi. Bolje je počakati na prijavo in poziv Zdravstvenega inšpektorata. Slednji vas bo pozval, da se zaradi necepljenja oglasite pri njih na točno določen dan ob točno določeni uri. Če ste zasedeni, in vam termin ne ustreza, se lahko dogovorite da ga prestavite.

Razgovor na Zdravstvenem inšpektoratu
Kljub prijaznosti pazite na ključno stvar, ki lahko v veliki meri odloča nadaljnji potek postopka, to je zapisnik. Večinoma imajo inšpektorji zapisnik že vnaprej pripravljen, dodajo samo vaše ime, datum in morda še kakšno malenkost. V zapisniku pa se lahko znajdejo tudi popolnoma nesprejemljive in celo neresnične navedbe, ki jih niste izjavili niti se ne morete z njimi strinjati, kot na primer, da ne obstajajo razlogi za opustitev cepljenja. Če zapisnik vsebuje kakršnokoli podobno trditev, imate pravico zahtevati, da se jo izbriše.

Inšpektor praviloma ne bo raziskoval tistih dejstev, ki bi jih moral, niti vas ne bo opozoril, na kaj bi bilo potrebno pred cepljenjem paziti. Tega večina verjetno niti ne ve, saj je njihov namen cepljenje vašega otroka, ne pa preverjanje odločilnih dejstev. Zato boste morali ta dejstva navesti sami in zahtevati, da se vnesejo v zapisnik. To je predvsem:
1. Niste prejeli navodil k cepivu. Zahtevajte jih. 
2. Ker niste prejeli navodil ne morete vedeti, na kaj vse je potrebno paziti, da bi bilo cepljenje varno in dopustno. Zahtevate, da vas v skladu z 7.členom ZUP opozorijo na vsa možna dejsva, ki bi lahko vplivala na dopustnost cepljenja.
3. Če menite, da zdravstveno stanje obveznika ni združljivo s cepljenjem, zahtevajte da se to zapiše.
4. Če ste pri predhodnem cepljenju obveznika ali kateregakoli družinskega člana opazili resne nezaželene posledice, to povejte in zahtevajte, da se to zapiše.
5. Če so v družini zdravstvene težave, ki bi lahko kazale na spremenjen imunski odziv tudi pri obveznikih, to obvezno navedite.
6. Zahtevajte testiranje na sestavine cepiva.
7. Če ste otroka kadarkoli zdravili sami ali pri alternativnih medicinah ali v tujini, lahko zatrdite, da je zdravstveni karton pomankljiv.

Inšpektor vas bo po vsej verjetnosti pozval, da v določenem roku na Ministrstvo za zdravje pošljete predlog za opustitev cepljenja. Njemu pa potrdilo, da ste predlog poslali.

Predlog za opustitev cepljenja
V predlogu vpoštevajte vseh sedem alinej iz prejšnje točke in ga priporočeno pošljite na ministrstvo, inšpektorju pa kopijo poštnega potrdila. Predlog za opustitev cepljenja je običajno potrebno dopolniti z kopijo zdravstvenega kartona in še nekaterimi dokumenti, s čimer se odločanje nekoliko zavleče. Odločitev je praviloma negativna, izrek pa se glasi tako, da vam ne nalaga kakršnekoli storitve, niti vam ne postavlja roka. Samo določi, da se opustitev cepljenja ne dovoli.

Če ste predlog poslali na lastno pobudo, še preden ste bili na razgovoru pri inšpektorju, sledi njegov poziv, da opravite cepljenje ali pa jim pošljete dopis z vsemi dejstvi, ki jih mora upravni organ poznati za odločitev glede cepljenja. Če tega ne storite, je zagrožena kazen 500€. Sam dopis inšpektorata je dvoumen, saj bi grožnjo s plačilom lahko razumeli napačno – da kazen sledi, če otroka ne cepite. Vendar zagrožena kazen velja samo za primer, da upravnemu organu ne posredujete vseh dejstev, ki bi jih moralo upoštevati za odločitev. Na ta način inšpektorat breme odkrivanja materialne resnice, kot jo določa 8. člen ZUP, neupravičeno preloži na starše. Slednji praviloma niso seznanjeni kaj sploh so relevantna dejstva. Našteta so v sedmih alinejah prejšnje točke.

Izdaja odločbe
Ko je stranka namesto upravnega organa »raziskala in servirala« vsa pomembna dejstva, lahko ministrstvo končno izda odločbo. Z njo stranki naloži, da opravi cepljenje v določenem roku in ministrstvu posreduje dokazilo. Zoper odločbo je možno vložiti tožbo na Upravnem sodišču RS. Rok ze vložitev tožbe je 30 dni, zamuda pa je lahko usodna, saj rednih pravnih sredstev ni možno več uporabiti, samo še izredna, ki pa so zelo omejena glede razlogov, ki jih lahko navajajo.

Upravno sodišču je največ odločb ministrstva odpravilo zaradi dveh razlogov. Prvi je, da strankam ni bila dana možnost sodelovanja v postopku, drugi pa, da je bila obrazložitev odločbe pomanjkljiva in se ni opredelila do vseh dokaznih dejstev. Po mnogih letih so se uradniki na ministrstvu naučili, da mora biti iz dokumentacije razvidno, da so strankam omogočili udeležbo v postopku. Tej formalnosti je namenjen razgovor s stranko oziroma poziv po navedbi relevantnih dejstev.

Za izpodbijanje odločb tako ostaja, da se je o nekaterih dejstvih teško opredeli in hkrati z odločbo stranki naložiti cepljenje. To pomanjkljivost bo ministrstvo težko saniralo. Še posebej, če bo stranka že v samem postopku zatrjevala obstoj vseh dejstev, ki niso združljiva s cepljenjem in izrecno oporekala verodostojnost zdravniškega kartona, ki je trenutno edino, na kar se odločba zares opira.

Sklep o izvršbi
Nekateri starši se moči in nepopustljivosti sistema zavedo šele v tej fazi. Če namreč odločba ni izvršena sledi sklep o denarni kazni in hkrati nov rok za izvršitev odločbe. To pomeni, da se izterjave in denarne kazni lahko ponavljajo vsakih par mesecev. Na sklep se je sicer možno pritožiti, vendar v pritožbi lahko uveljavljamo samo napake pri izdaji sklepa samega,  dejstva glede cepljenja pa v tej fazi niso več merodajna.


Ali ste vedeli …
Pred cepljenjem bi morali biti opravljeni testi vsaj zoper tiste sestavine cepiva, ki jih nasprotniki cepljenja označujejo kot sporne. Na primer neomicinijev sulfat, aminoglikozidni antibiotik, ki ga zaradi njegovih toksičnih lastnosti v medicini uporabljajo le lokalno in zelo redko peroralno, ker se zelo slabo resorbira. Kot pri vseh aminoglikozidnih antibiotikih je po farmakoloških navodilih pri uporabi neomicina potrebna skrajna previdnost, saj je pri sistemski uporabi nevrotoksičen (še posebno je ototoksičen) in nefrotoksičen tudi pri priporočenih koncentracijah. Uporaba neomicina je še posebno nevarna zaradi zapoznele toksičnosti, saj lahko povzroči okvaro VIII. možganskega živca in s tem delno ali popolno izgubo sluha, še dolgo po prenehanju jemanja. Poleg tega je znano, da neomicin apliciran peroralno povzroča preobčutljivostne reakcije. Take preobčutljivostne reakcije lahko sprožijo tudi predhodne aplikacije drugih aminoglikozidnih antibiotikov zaradi navzkrižne alergenosti.

To bi znal biti en izmed razlogov, da se pred cepljenjem ne opravijo testi za alergije na sestavine cepiva. Zdravniki, ki odločajo o predlogu za opustitev cepljenja se raje »poglobijo« v zdravstveni karton, ki je glede na starost otrok zelo pomanjkljiv vir informacij. Sistematično kršenje 22.a člena ZNB se dogaja kljub izrednemu porastu alergij v zadnjih desetletjih - po različnih ocenah naj bi delež prebivalstva z alergijami znašal med 30 in 50 %.

Opozorilo
V takšnem prispevku je možno predstaviti samo glavne korake, značilnosti in slabosti upravnega postopka v zvezi s cepljenjem. Faze imajo lahko tudi drugačno zaporedje in vrsto specifičnosti. Poleg tega zdravstvena oblast postopek spreminja in prilagaja formalnim zahtevam. Zaradi tega je izključno odgovornost stranke v upravnem postopku, da si priskrbi ustrezno pravno pomoč. Pričujoči prispevek naj bo pri tem le vzpodbuda in splošna informacija. Bi bilo pa smiselno razmisliti o organizirani pobudi za ukinitev obveznega cepljenja ali vsaj za možnost ugovora vesti, kot je to pred leti predvideval predlog sprememb ZNB, ki se je po javni obravnavi zelo potiho izgubil. Brez pojasnil. Škoda, vsi imamo zaradi tega precej nepotrebnega dela.

Jure Pogačnik, univ. dipl. prav.


Ključne besede:
cepiva, cepljenje, SVOOD

 

Sorodni članki:

0

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Nič vas ne stane, da to omogočite.
Od tega lahko celo nekaj imate.

Beri naprej >>>