Skupaj razkrivamo

11.1.2011

ZZZ: Kaj so povedali strokovnjaki o zdravstvenih trditvah na prehranskih dopolnilih?
Pripravila: Nadja Baćac

O označevanju prehranskih dopolnilih so odgovarjali strokovnjaki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), Direktorata za javno zdravje pri Ministrstvu za zdravje (MZ) in Zdravstvene inšpekcije Republike Slovenije (ZIRS).

Prejeli smo naslednje odgovore, 13. 12. 2010:

Zdi se, da nekatera živila proizvajalci oglašujejo s trditvami, ki so blizu terapevtskim? Kako zakonodaja ureja področje označevanja živil,  kot sta to na primer Actimel in Becel: »Actimel pomaga krepiti vašo naravno odpornost.«; »Margarinski namaz Becel je odličen za zniževanje ravni holesterola v krvi …«?

MKGP:
Zdravstvene trditve, ki so skladne z zakonodajo so dovoljene in jih nosilec živilske dejavnosti lahko uporablja za označevanje živil. Pomembno je, da dovoljene zdravstvene trditve navajajo znanstveno dokazane učinke na funkcijo v organizmu ali zmanjševanje dejavnikov tveganja za bolezen, ali vpliv na rast in razvoj otrok, nikakor pa ne smejo navajati, da zdravijo bolezni – to bi bile medicinske trditve. V zgoraj navedenih primerih gre v prvem primeru za zdravstveno funkcionalno trditev, v drugem primeru pa zdravstveno trditev, ki navaja zmanjševanje dejavnika tveganja za bolezen.

Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano nismo pristojni za komentiranje različnih mnenj strokovnjakov. V EU je za oceno zdravstvenih trditev in njihovo znanstveno utemeljenost pristojna Evropska agencija za varno hrano (EFSA). Na podlagi mnenja EFSE, ki je lahko pozitivno ali negativno, pa Komisija z glasovanjem predstavnikov vseh držav članic EU, izglasuje odobritev ali zavrnitev obravnavanih trditev. Zdravstvene trditve, ki se ne odobrijo po tem postopku, se lahko uporabljajo še največ šest mesecev po sprejetju odločbe. Ker postopek ocenjevanja in sprejemanja skupnega seznama trditev, ki bi veljale na celotnem področju EU še ni zaključen je možno, da se v tem prehodnem obdobju na tržišču nahajajo trditve, ki v končnem procesu ne bodo odobrene. V tem primeru imajo proizvajalci po sprejetju odločbe prav tako še največ šest mesecev časa, da živila z neodobreno trditvijo umaknejo s tržišča.

Področje označevanja živil s prehranskimi in zdravstvenimi trditvami ureja Uredba (ES) 1924/2006 in slovenska Uredba o izvajanju Uredbe o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih (Uradni list RS, št 80/2007) ter Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe (ES) o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih (Uradni list RS, št. 36/2010). Zakonodaja je na voljo na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/varna_hrana/prehranske_in_zdravstvene_trditve/.

Uradni nadzor nad izvajanjem navedene zakonodaje izvaja Inšpektorat RS  za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, razen v delu, ki se nanaša na živila živalskega izvora, kjer izvaja uradni nadzor Veterinarska uprava RS ter v delu področji prehranskih dopolnil, živil za posebne prehranske ali zdravstvene namene, živil ali hrano v gostinskih dejavnostih, institucionalnih obratih prehrane, kjer pa je za uradni nadzor zadolžen Zdravstveni inšpektorat RS.

Ali pri vsem tem vendarle ne gre za zavajanje potrošnika? Različne raziskave potrjujejo na primer, da učinkovitost Actimela na zdravje ni nič večja kot učinkovitost navadnega jogurta. Po drugi strani pa na prehranskem dopolnilu (ne rastlinskem zdravilu!), na primer ameriškega slamnika,  zakonodaja strogo opredeljuje, kaj sme in kaj ne sme biti napisano, da se ne zavaja potrošnika.

MZ:
Prehranska dopolnila so definirana kot živila, katerih namen je dopolnjevanje običajne prehrane. Po obliki in odmerjanju so zelo podobna zdravilom, vendar za razliko od njih prehranska dopolnila nimajo oziroma ne smejo imeti lastnosti preprečevanja ali zdravljenja bolezni oziroma lajšanja zdravstvenih težav.  

Pri konkretnem primeru, ki ste ga navedli izdelek, ki vsebuje ameriški slamnik predstavlja problem, ker je izdelek s podobno sestavo lahko prehransko dopolnilo ali zdravilo. Razlika je v koncentraciji učinkovine ter predstavitvi izdelka, kar je povprečnemu potrošniku običajno težko razlikovati. Za prehranska dopolnila velja, da mora biti na označbi (deklaraciji) vedno označeno, da gre za prehransko dopolnilo. Pogosto se na samem prehranskem dopolnilu zdravstvene trditve ne uporabljajo, bolj pogoste so kršitve pri predstavitvi oziroma oglaševanju prehranskih dopolnil, predvsem na spletu, pa tudi v nekaterih časopisih in revijah, kjer so predstavljena z različnimi trditvami, ki se celo nanašajo na preprečevanje ali zdravljene določene bolezni.

Kako razlagate, da nek ponudnik ponuja svoj izdelek, na primer olje sibirske cedre kot prehransko dopolnilo, potem pa o tem napiše knjigo, v kateri opisuje zdravilne, terapevtske učinke? Ali gre za kršitev, če je pri označevanju citirana taka literatura oziroma njena zdravstvena vsebina?

ZIRS:
Prehranska dopolnila so živila, katerih namen je dopolnjevati običajno prehrano. So koncentrirani viri posameznih ali kombiniranih hranil ali drugih snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom, ki se dajejo v promet v obliki kapsul, pastil, tablet in v drugih podobnih oblikah, v vrečkah s praškom, v ampulah s tekočino, v kapalnih stekleničkah in v drugih podobnih oblikah s tekočino in praškom, ki so oblikovane tako, da se jih lahko uživa v odmerjenih majhnih količinskih enotah. Pravilnik o prehranskih dopolnilih določa tudi, da se pri označevanju, predstavljanju in oglaševanju prehranskim dopolnilom ne sme pripisovati lastnosti preprečevanja, zdravljenja ali ozdravljenja bolezni pri ljudeh. 

MZ:
V primeru, da nekdo napiše knjigo o sibirski cedri, to samo po sebi ni prepovedano, seveda pa je pomembno, kako je predstavljena v povezavi z izdelkom. Uporaba zdravstvenih trditev oziroma sklica na literaturo v povezavi z izdelkom je mogoča samo v primeru, da je uporaba zdravstvene trditve dovoljena na območju EU in je na seznamu dovoljenih trditev.

ZIRS:
Poleg pravilnika je pri oglaševanju prehranskih dopolnil potrebno upoštevati tudi določbe Uredbe (ES) 1924/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih, ki natančneje ureja področje prehranskih in zdravstvenih trditev, med katera lahko uvrščamo tudi sklicevanje na vir oziroma literaturo. Zdravstvena trditev je vsaka trditev (ne glede na medij sporočila), ki navaja, domneva ali namiguje, da obstaja povezava med kategorijo živil, živilom ali eno od njegovih sestavin na eni strani in zdravjem na drugi strani. Zdravstvene trditve glede zmanjšanja tveganja bolezni na živilih se lahko navedejo samo, kadar so odobrene s strani Skupnosti, ki določi tudi potrebne pogoje za njihovo uporabo. Iz tega lahko zaključimo, da navajanje vira na prehranskih dopolnilih ni dovoljeno, če so zdravstvene trditve v knjigi v nasprotju z omenjeno uredbo. Seznam zdravstvenih trditev, ki jih je Evropska komisija potrdila ali prepovedala, najdete na naslednjem spletnem naslovu: http://ec.europa.eu/food/food/labellingnutrition/claims/community_register/health_claims_en.htm 

Ali drži, da je Komisija prepovedala trditve o zdravstvenih učinkih prehrambenih izdelkov v oglasih? Nam lahko, prosimo, navedete kakšen primer? Ali morebiti obstaja predpis, ki natančno določa trditve glede zdravilnih učinkov prehrambenih izdelkov, ali zgolj smernice, navodila? Jih je možno pridobiti?

MKGP:
Uredba 1924/2006 je temeljni predpis, ki ureja to področje. Razlog zaradi katerega je Komisija pripravila tovrsten predpis je ravno visoka zaščita varstva potrošnika pred zavajajočim oglaševanjem in označevanjem živil. Uredba velja torej tako za označbo posameznih živilskih izdelkov, kot tudi za različne promocijske in oglaševalske aktivnosti. V prilogi Uredbe 1924/2006, ki je dopolnjena z Uredbo Komisije (EU) št. 116/2010 so navedene vse dovoljene prehranske trditve, seznam zdravstvenih trditev pa je v pripravi. Več informacij lahko pridobite na spletni strani: http://ec.europa.eu/food/food/labellingnutrition/claims/index_en.htm 

Ključne besede:
prehranska dopolnila, živila, oglaševanje, učinkovitost, zavajanje potrošnika, prehrana

 

Sorodni članki:

2,734375E-02

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: