Skupaj razkrivamo

2.12.2010

Koliko staro je lahko mleko?
Besedilo: Sanja Lončar in Nadja Baćac

Takoj po izidu naših novembrskih novic (2010) je javnost začela pretresati internetna zgodba o večkratnem pasteriziranju mleka s pretečenim rokom. Kot ste verjetno zasledili tudi v drugih medijih, uradni ustanovi (VURS, MKGP) in tudi mlekarne trdijo, da kaj takega ni mogoče. 

Tudi na naše dopise so vsi vprašani hitro odgovorili in nam posredovali enako vsebino.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) v sodelovanju z Veterinarsko upravo Republike Slovenije (VURS): Živila, ki jim je pretekel rok uporabnosti, niso zdravstveno ustrezna oziroma varna. Živil, ki niso zdravstveno ustrezna oziroma varna, pa se ne sme uporabiti kot surovino za obdelavo oziroma predelavo živil. Skladno z zakonodajo, v Sloveniji ni dovoljena ponovna obdelava ali predelava živil s pretečenim rokom uporabnosti. 
Proizvajalec lahko zbira mleko s pretečenim rokom uporabnosti, vendar NE z namenom, da ga ponovno pasterizira ali sterilizira. Zbira ga kot živalski stranski proizvod kategorije 3, ki se ga lahko uporabi kot krmo za živali ali pa se ga uniči. Zbiranje in uničenje pa mora potekati skladno z določili, ki jih določa Uredba (ES) št. 1774/2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi.

Pa vendar … Zadeve niso tako črno-bele in resnica ima vedno več odtenkov. Če, denimo, mleku preteče rok uporabe 30. decembra, ali to pomeni, da ga lahko 29. decembra (ko je še vedno varno) mlekarna vzame iz prometa in iz njega naredi, denimo, mleko v prahu, ki ima rok uporabe nadaljnjih nekaj mesecev? Ali lahko to mleko v prahu nato postane sestavina kakšnega drugega izdelka, npr. sladoleda ali pudinga, ki ima rok uporabe nadaljnje leto dni? 

Če je kaj takega dovoljeno pri moki (pred pretekom roka uporabe je običajno, da država poceni odproda rezerve pekovskim podjetjem, ki nato iz te moke naredijo druge izdelke, ki imajo dejansko skoraj še enkrat tolikšen rok uporabe), zakaj ne bi bilo tudi pri mleku tako? 

Zanimalo nas je, ali obstaja zakonodaja, ki bi to urejala, in ali so določeni kumulativni roki uporabe kakšne sestavine?

Zato smo na MKGP naslovili naslednja dodatna vprašanja:
1. Ali obstaja predpis, ki predpisuje, koliko stara, kdaj in na kakšen način se lahko surovina (na primer mleko z določenim datum uporabnosti) uporabi za nadaljnjo predelavo, vključujoč uporabo prehranskih tehnologij, kot sta pasterizacija in sterilizacija ipd. oziroma za predelavo v neki drugi ali sekundarni proizvod?

2. Mogoč scenarij: nekdo, neko podjetje lahko kupi mleko, ki mu naslednji dan preteče rok uporabe in iz njega naredi, na primer, sladoled, ki ima rok uporabe nadaljnjih 12 mesecev. Torej bo to mleko dejansko uporabno še dodatnih 12 mesecev. Ali zakonodaja omejuje take postopke in ravnanja? Kako je to predpisano/omejeno?

3. Kakšen je lahko kumulativni rok uporabe določene sestavine (ne samo za mleko)?

4. Ali lahko mlekarne izdelek tik pred potekom roka uporabe vzamejo iz prodaje (na primer lastne diskontne prodajalne mlekarn) in ga predelajo v nekaj drugega, v neki novi ali pa sekundarni proizvod? Kako je to določeno/omejeno? Kako je pri tem zavarovan uporabnik, da ne prihaja do zlorab?

Prejeli smo naslednje odgovore:
1. Predpis, ki bi predpisoval na način, koliko stara, kdaj in na kakšen način se lahko surovina uporabi, ne obstaja. Obstaja pa navedba, ki pravi: Nosilec živilske dejavnosti ne sme sprejemati surovin ali sestavin, razen živih živali, ali katerih koli drugih materialov, ki se uporabljajo pri predelavi proizvoda, za katere je znano ali se lahko predvideva, da so kontaminirani s paraziti, patogenimi mikroorganizmi ali toksičnimi, razkrojnimi ali tujimi snovmi v taki meri, da bi bil končni izdelek po standardnih postopkih sortiranja in/ali priprave ali predelave, ki jih higiensko ustrezno opravi nosilec živilske dejavnosti, še vedno neprimeren za prehrano ljudi (1. odstavek Poglavja IX, Priloge 2, Uredbe (ES) št. 852/04 o higieni živil). Prav tako to področje urejata še dva predpisa: Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Uradni list RS, št. 52/2000) - živila so zdravstveno ustrezna oziroma varna, če je njihov rok uporabnosti čitljiv in ni pretečen (10. odstavek člena 6); Uredba (ES) št. 178/02, ki govori o varnosti živil (14. člen).

2. Primer, ki ga navajate, je teoretično mogoč, vendar se to zaradi tehnoloških zahtev pri proizvodnji sladoleda v praksi ne dogaja. Zakonodaja jasno določa, da morajo biti surovine, ki se vgrajujejo v živila, varne. Mleko, ki mu še ni potekel rok trajanja, je zdravstveno ustrezno oziroma varno (10. odstavek 6. člena Zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili). Iz tega mleka, ki je še vedno živilo, bi se, na primer, lahko proizvedel sladoled, ki pa je nova kategorija izdelka in ima popolnoma druge lastnosti, kot jih ima mleko, ter tako tudi rok uporabnosti (ki ga določi nosilec dejavnosti, in sicer na podlagi ocene tveganja). Če pa bi to podjetje uporabilo mleko, ki mu je pretekel rok uporabnosti, bi bilo to v nasprotju z zgoraj navedeno zakonodajo.

3. Rok uporabnosti za živila določa nosilec dejavnosti sam na podlagi analize tveganja. Za varnost živila v prvi vrsti jamči proizvajalec in je za živilo tudi produktno odgovoren. Zakonodaja ne predpisuje kumulativnih rokov uporabe. 

4. Predpisa, ki bi onemogočal takšen načina vračanja mleka, ni, vendar bi radi omenili, da pri uradnem veterinarskem nadzoru še ni bilo ugotovljeno, da bi mlekarne to prakso izvajale.

Radovedni Taček razmišlja …
Iz vsega navedenega lahko sklepamo, da imajo kljub deklarativnim zagotovitvam varnosti proizvajalci široko »sivo polje«, v katerem lahko, sicer na lastno odgovornost, uporabijo sestavine, ki so pred iztekom roka, in s tem ustvarijo pomembne finančne prednosti. Paziti morajo zgolj na to, da je živilo še vedno varno, kar za državo predvsem pomeni, da v živilu ne bomo našli sledi plesni, bakterij in podobnega.

Teh se lahko industrija danes reši na različne sodobne načine – z obdelavo na povišanih temperaturah, z raznimi oblikami obsevanja, z dodajanjem kemičnih snovi in s podobnim. Ker ni zakonodaje, ki bi zahtevala določeno stopnjo kakovosti vitalnih snovi, je dejansko mogoče, da vam nekdo ponuja varna, vendar popolnoma prazna živila, in da s tem ni kršena zakonodaja.

_______________________________________________________________________
Kaj pomenijo številke na dnu tetrapaka?
Avtor dopisa na internetu razlaga, da iz številk na dnu embalaže lahko razberemo, kolikokrat je bil izdelek termično obdelan. Pomen številk nam je pojasnila ga. Sonja Kožul, direktorica za komunikacijske in okoljske dejavnosti, Tetra Pak d.o.o.:

»Embalažo proizvajamo po najvišjih industrijskih standardih kakovosti v tovarnah družbe Tetra Pak, od koder embalažo dobavimo partnerjem – mlekarnam, kjer mleko predelajo in polnijo v embalažo. Številke na embalaži označujejo, da je bila ta embalaža tiskana na določeni proizvodni liniji. Številke na embalaži se torej uporabljajo za potrebe sledljivosti oblike na embalaži in nimajo popolnoma nič skupnega z opisovanjem izdelka, ki je napolnjen v tej embalaži. Če povzamemo spodnji primer o sledljivosti oblike embalaže, potem drži, da številke 12  45 označujejo, da je bila ta embalaža tiskana na 3. proizvodni liniji.«

Ključne besede:
mleko, pasterizacija, živila, pretečen rok, zakonodaja, predpisi, obdelava živil, rok uporabe

 

Sorodni članki:

0,078125

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: