Skupaj razkrivamo

17.8.2010

Pesticidna uganka!
Besedilo: Sanja Lončar

Dve leti nazaj smo v ekovodiču objavili zaskrbljujoči trend povečevanja prisotnosti pesticidov v naših živilih. Leta 2006 je že vsako drugo živilo vsebovalo (po mnenju stroke) dovoljene količine pesticidov, tistih, ki so bili obremenjeni s pesticidi čez zgornjo dovoljeno mejo, pa je bilo okrog 5 odstotkov. Drugače povedano, ste lahko imeli izmed 1.000 obrokov na leto drisko ali izpuščaje zaradi živil, preobremenjenih s pesticidi, »le« enkrat na teden (50-krat na leto)! Takrat so nas uradniki tolažili, da to res ni veliko, in ni se zdelo, da se na tem področju pripravljajo kakšni radikalni ukrepi v smeri zaščite zdravja potrošnikov.

Pri pripravi tega ekovodiča smo se ponovno lotili preverjanja stanja na področju pesticidov. In zelo prijetno nas je presenetilo, da so v letu 2007 in 2008 meritve pokazale močan upad obremenjenosti živil. Le 1,5 % pregledanih vzorcev sadja in zelenjave je vsebovalo pesticide v količini, ki so presegle zgornjo dovoljeno mejo!

Toda kljub temu nam nekaj ni dalo miru. Kako smo dosegli takšne rezultate? In kje smo v primerjavi z drugimi? Ko ste se vi sončili, so naši radovedni sodelavci utrujali svoje oči z branjem tabel in preglednic slovenskih ter evropskih poročil in presenečeno ugotavljali, da so v večini držav dosegli podobne rezultate. Bravo, svet se končno vrti v pravo smer … Ali pa je morda posredi kaj drugega?

Scenarij 1:
Države so sinhronizirano izpeljale nove ukrepe, s katerimi so dosegle, da pridelovalci uporabljajo pesticide v manjši meri kot prej.

To se nam zdi zelo malo verjetno. Vsak, ki pozna razmere na našem pristojnem ministrstvu, ve, da se zapleta še pri bistveno manjših in logistično manj zapletenih projektih. Da bi se lotili tako velikega zalogaja, ki bi posegel v interese najmočnejših lobijev, ki zagovarjajo interese proizvajalcev pesticidov, pa je zelo malo verjetno. (Ne pozabite, da gre za tako močan lobi, da so za svoje strupe celo izposlovali znižano stopnjo DDV-ja ter dosegli, da se integrirana pridelava pri nas tretira kot »skoraj eko«.) Če bi šlo za takšen načrtovani projekt, bi o njem zagotovo kaj slišali, ker bi se vsaka vlada hotela pohvaliti s takšnim dosežkom, vendar pa o tem v naših medijih nismo zasledili niti besedice. Pa tudi scenarij, da bi vse države, od Nemčije do Bolgarije, v istem času dosegle enako izboljšanje, meji na znanstveno fantastiko.

Scenarij 2:
Povsod po Evropi so bile v opazovanem obdobju vremenske razmere takšne, da se je lahko pridelovalo z manjšo uporabo fitofarmacevtskih sredstev.
Tudi to teorijo smo hitro ovrgli. Kot vam lahko povedo zavarovalnice, je vremenskih ujm, toče in ekstremnih vremenskih pojavov iz leta v leto več, zato manjši porabi zaščitnih sredstev zagotovo ni botrovala narava.

Scenarij 3:
Spremenjena so pravila vzorčenja.

To pa je že veliko bolj verjeten scenarij. Ker gre za zelo majhno število vzorcev (npr. v letu 2008 je KIS (Kmetijski inštitut Slovenije) pregledal 6 vzorcev špinače, 8 vzorcev fižola in 17 vzorcev korenja), lahko že s tem, da npr. vzorčijo več živil iz integrirane ali ekološke pridelave, zelo vplivajo na rezultat. Na rezultate zagotovo vpliva tudi, ali vzorčimo živila v njihovi rastni sezoni, ko so lahko zrasla na prostem, ali jih vzorčimo v rastlinjakih (iz katerih danes prihaja večina tega, kar kupujemo na tržnicah in v hipermarketih).

Iz poročil ni možno sklepati o načinu pridelave. Izvajalci monitoringa za Slovenijo (Kmetijski inštitut Slovenije) pa so sami v opisu zapisali, »da je vzorčenje potekalo pri pridelovalcih ob ali po spravilu pridelka in ob upoštevanju karence za uporabljena fitofarmacevtska sredstva«.
Stavek je sicer dvoumen in lahko pomeni, da so kmeta vprašali, kdaj je zadnjič škropil, nato počakali, da mine karenca, ali pa da je kmet moral upoštevati karenco in ni smel škropiti določeni čas pred pobiranjem pridelka. Iz besedila je razvidno tudi to, da so vsi vzorci solate, na primer, pobrani spomladi in da so pregledali le solato, ki je prosto zrasla. Kaj pa tista, ki je pridelana v tunelih, v rastlinjakih? Ali je to res reprezentančno vzorčenje in kakšni bi bili rezultati, če bi vsaj polovico vzorcev pobrali iz takšnega načina pridelave, kar bi bilo bližje dejanski konzumaciji?

Da je precej na vzorčenju, priča tudi močna razlika, do katere so prišle potrošniške meritve. Tako kaže kontinuirano spremljanje ostankov pesticidov v živilih, ki ga izvaja Öko test, dvakrat večjo obremenjenost živil kot v uradnih državnih meritvah. Razlika je v tem, da Öko test vzorči živila na prodajnih mestih in ne pri izbranih kmetovalcih.

Scenarij 4:
Strategija proizvajalcev pesticidov se je spremenila. Nano delci so na pohodu!
V resnici je to edini scenarij, ki lahko iz enega centra doseže, da se spremenijo rezultati v vseh državah naenkrat.

Že pred leti smo opazili, da proizvajalci ponujajo, svetovalne službe pa to udejanjajo, da se na terenu uporablja vse več različnih pesticidov. (Tako so tudi v zadnjih meritvah leta 2008, v 74 % vseh pregledanih jabolk našli sledi več kot enega pesticida. Več kot polovica vseh pregledanih jabolk pa je vsebovala ostanke treh ali več pesticidov).

O medsebojni sinergiji več uporabljenih pripravkov hkrati pa potrošniki vemo zelo malo. Nekaj raziskav, ki so se ukvarjale z učinki koktejlov, je zelo razburilo javnost, ker se je izkazalo, da lahko postaneta dva relativno varna pesticida skupaj tudi do 1000-krat bolj toksična za človeka. Seveda je treba predpostaviti, da koktejli povečujejo tudi toksičnost za morebitne škodljivce in zato uporaba več različnih sredstev hkrati bolj »zaleže«. Tisto, kar se pojavi kot ostanek, pa je v mejah dovoljenega.

Drugo veliko področje, ki proizvajalcem škropiv odpira nove možnosti, je nano tehnologija. Vsa naša zakonodaja dovoljene količine strupov izraža v enotah teže. Industrija pa je že pred desetimi leti preskočila na popolnoma novo področje delovanja, ko je v naravi obstoječe delce začela drobiti na nano velikost. To pomeni, da imamo tam, kjer je bilo prej v enoti teže, na primer, 100 delcev, zdaj na milijone delcev. Težava je v tem, da za nano delce ne veljata fizika in kemija, kakršni poznamo.
 
Fizikalne in kemične lastnosti nano delcev, na primer barva, topnost, trdnost, kemične reakcije in toksičnost, se lahko precej razlikujejo od značilnosti večjih delcev istega materiala. Niti najmočnejši elektronski mikroskopi ne zadostujejo, ko gre za identificiranje in preštevanje najmanjših nano delcev, njihovo delovanje pa je za naše inšpektorje in tudi znanstvenike še vedno velika neznanka. Živilska in agrarna industrija sta v raziskavo nanotehnologije že vložili milijarde dolarjev, rezultat pa je neznano število neoznačenih nano živil na trgu. Po podatkih National Science Foundation se v ZDA letno proda do 70 milijard dolarjev izdelkov, ki vsebujejo nano delce.

Očitno so investitorji zavohali denar, zato je v ameriškem proračunu za leto 2011 za nadaljnji razvoj nanotehnologije namenjenih 28 milijard dolarjev, od tega pa le 117 milijonov (6,6 %) za proučevanje tveganj te tehnologije. Mnogi svarijo, da so nano delci še veliko bolj nevarni od genske manipulacije, ker so tako majhni, da prodirajo skozi vse varnostne sisteme rastlin, živali in človeka, in ker v resnici nihče ne ve, kako se bodo organizmi nanje odzvali. Nano delci neke snovi lahko vsebujejo drugačne biokemične in fizikalne lastnosti kot ista snov v obliki večjih delcev. To je odločilna razlika, ki jo industrija nanotehnologije izkorišča, na primer, pri proizvodnji novih pesticidov. Istočasno pa se brani preizkusov varnosti glede ekoloških in zdravstvenih posledic pod pretvezo, da so te snovi vendar že znane in raziskane.
Do zdaj učinkovine pesticidov, ki so na trgu v makro obliki in ki se zdaj uporabljajo tudi v nanotehnologiji, ne potrebujejo novih dovoljenj. Zato se nove strupene lastnosti teh učinkovin sploh ne upoštevajo. Zaenkrat posebno upoštevanje „nano pesticidov" tudi ni predvideno. Hiltrud Breyer (članica Evropskega parlamenta) je leta 2008 vložila zahtevek za spremembo, ki pa ga je Evropski parlament zavrnil. Zahtevala je specifična določila za „nano pesticide", ker naj bi bile trenutne metode ocenjevanja tveganj nezadostne. Da bi parlament ponovno odločal, je treba predložiti dodatne podatke.

Torej se ponavlja stara zgodba. Dovoljeno je vse, kar ni prepovedano, multinacionalke s svojimi patenti in na račun našega zdravja lahko služijo milijarde, če pa menimo, da je njihovo ravnanje škodljivo, bomo morali dokazati morebitno škodljivost nano izdelkov in državi dokazati, da imamo pravice do večje varnosti. Potem bo država mlela in usklajevala naše želje s potrebami kapitala. Na koncu se bomo "uskladili" in sprejeli kakšno novo ohlapno zakonodajo, kot je trenutno ravnanje s pesticidi in drugimi strupi v okolju.

Zato nas izmerjene manjše količine strupov, izražene v teži, dejansko vse bolj skrbijo. Kot vemo, se najhujši strupi skrivajo v majhnih stekleničkah. 
______________________________________________________________
Slovenska jabolka 2007  
45 vzorcev, sledi pesticidov v 77 % vzorcih, 57 % vzorcev z več kot enim pesticidom – vse v mejah dovoljenih vrednosti!

Slovenska jabolka 2008
38 vzorcev,  71 % z ostanki pesticidov, 52 % vzorcev z več kot enim pesticidom – vse v mejah dovoljenih vrednosti.

Ključne besede:
pesticidi, pridelovalci, integrirano, eko, fitofarmacevtska sredstva, sinergija, nano tehnologija

 

Sorodni članki:

3,515625E-02

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: