Skupaj razkrivamo

6.5.2010

Otroci so naša prihodnost. Zdrava prehrana pa njihova prihodnost!
Tekst: Sabina Topolovec in Katja Podergajs


V Sloveniji je vse več staršev, ki se dobro zavedajo, kaj je zares zdrava hrana in se po najboljših močeh trudijo, da bi jo zagotovili svoji družini. A večini se zatakne, ko njihov otrok vstopi v katero od institucij našega izobraževalnega sistema, pa naj bo to vrtec, šola ali kakšna druga oblika organiziranega varstva z vključeno prehrano. Vse prevečkrat namreč naletijo na gluha ušesa, ko se želijo z izbrano ustanovo dogovoriti, kaj naj bi njihov otrok tam jedel.

Na Ministrstvu za šolstvo in šport pravijo, da so pri oblikovanju jedilnikov šole in vrtci povsem avtonomni, seveda upoštevajoč strokovna priporočila. Preko ustreznih organov pa lahko prehrano sooblikujejo tudi starši. V uvodniku članka »Kako zdrava je hrana v šolah« revije Hišni zdravnik je postavljeno vprašanje, ali smo starši dovolj seznanjeni s tem, kakšna je primerna hrana za naše otroke.

Doc. dr. Cirila Hlastan Ribič z Inštituta za varovanje zdravja priporoča redno zajtrkovanje, pestro hrano pretežno rastlinskega izvora, veliko sadja in zelenjave. S tem se seveda popolnoma strinjamo. A že v nadaljevanju istega članka naletimo na povsem nesorazmerna priporočila glede uživanja mesa. Tako naj bi rdeče meso užili dva- do trikrat tedensko, enkrat do trikrat pa tudi perutnino. Brezmesni dan je priporočen le enkrat do dvakrat tedensko, zato pa naj bi ob teh dnevih zaužili dovolj mlečnih izdelkov, jajc ali stročnic.

Zaradi povsem zmotnega prepričanja, da mleko in mlečni izdelki prispevajo k preprečevanju nastanka osteoporoze, otrokom priporočajo do pol litra mleka dnevno ali sorazmerno količino drugih mlečnih izdelkov. Več o zmotah glede uživanja industrijsko predelanega mleka in mlečnih izdelkov in predvsem o ločevanju dobrega od slabega si lahko preberete v knjigi Resnice in zmote o osteoporozi (verjemite, da to ni le težava starostnikov).

V oči zbode tudi svarilo pred pretirano uporabo maščob, pri čemer so v istem košu tako škodljive (npr. goveji loj, slanina, mastni siri) kot tudi zdravju več kot koristne nasičene maščobne kisline (kokosova ali palmova mast). O tem smo v naših Novicah že veliko pisali, zato vam svetujemo, da malo pobrskate po starejših številkah ali spletni strani www.zazdravje.net.

V naših šolah in vrtcih je hrana večinoma odsev ozaveščenosti in poznavanja načel zdrave prehrane pri osebi, ki je za to v posamezni ustanovi odgovorna. Zgleden primer je ga. Maja Šenk Zidar, organizatorka šolske prehrane na Osnovi šoli Matije Valjavca v Preddvoru. Plod njenih prizadevanj in odprtih ušes vodstva šole in ostalih sodelavcev je tudi del ekološko pridelane hrane na šoli.

Razlika med takšnim in na drugi strani neozaveščenim pristopom k načrtovanju prehrane je dobro prikazana z dvema primeroma tedenskih jedilnikov (iz istega članka):

Jedilnik naključno izbrane osnovne šole

MALICA

KOSILO

POP. MALICA

Pizza štručka, sadni čaj, jabolko zlati delišes

Paradižnikova juha, piščančji zrezki, pražen krompir, zelena solata, sadje, sok

Graham žemlja, alpsko mleko, banana

Beli kruh, maslo, med, sladoled

Gobova juha, haše omaka, krompirjevi svaljki, paradnižnikova solata, sadje, sok

Indijanček, sok

Piščančji hamburger, ajvar, koruzna žemlja, sok

Pasulj, kranjska klobasa, čokoladna torta, sadje, sok

Sirova štručka, ledeni čaj, mandarina

Stoletni kruh, sir-livada, sadni čaj, mandarina

Zrezek v lovski omaki, polenta (z mlekom), zelena solata, koruza, sadje, sok

Beli kruh, salama Poli, sok

Vitaminski zelenjavni namaz, beli kruh, pomarančni sok

Svinjska pečenka, kus kus z zelenjavo, štrucar s fižolom v solati, sadje, sok

Fruta bela, jagodni sok, jabolko gala


Jedilnik Osnovne šole Matije Vajevca Preddvor

ZAJTRK

KOSILO

POP. MALICA

Kuhan pršut, ovsen kruh, rezine čebule, čaj

Porova juha, pečen piščanec, rizi bizi, rdeča pesa

Kaki vanilja, pisan kruh

Med z maslom, ržen kruh, čaj

Krompirjev golaž, markoni z orehi, kompot

Jabolko, ajdov kruh

Rezine sira, ajdov kruh, olive, čaj

Minjonska juha, pečenica, matevž, kislo zelje

Mandarina, bebi piškoti

Sport muesli kosmiči, banane

Cvetačna juha, haše omaka, slepi štruklji, rdeč radič s krompirjem

Korenček, črn kruh

Pašteta, črn kruh, rezine paradižnika, čaj

Špinačna juha, pečen ribji file, krompir v kosih, zelena solata

Grozdje, presta


Po zgledu sosednje Italije bi bilo v prihodnosti smiselno povezovanje v »zadruge«, s pomočjo katerih bi bilo mogoče oskrbovati javne ustanove. V šolah in vrtcih interes po ekološko pridelanih izdelkih narašča, vendar pa niti kmetje niti javni zavodi trenutno nimajo nobene podpore pri uresničitvi svojih želja. Na tem mestu bi bilo smiselno razmisliti o subvencioniranju javnih zavodov pri nakupu ekoloških izdelkov, saj bi tako spodbudili več kmetov k ekološkemu kmetovanju, otrokom pa zagotovili kakovostnejšo hrano.

Primer jedilnika podjetja za catering, ki oskrbuje vrtce in šole na območju Münchna, pripravlja pa pretežno ekološko prehrano (http://www.voit-services.de/blog):

Meni 1:
Ponedeljek: tribarvni tortelini z zeliščno smetanovo-sirovo omako, kumarice v solati, sadje
Torek: golaž s kokošjim mesom in papriko, testenine, zelena solata
Sreda: grahova juha, mlečni riž in češnjev kompot
Četrtek: kuskus z zelenjavo na žaru in jogurtovo omako (po želji posipano s sezamom), sadje
Petek: ribji file v zeliščni omaki, riž, paradižnikova omaka

Meni 2:
Ponedeljek: mesni ravioli s paradižnikovo omako in parmezanom, zelena solata z zeliščnim prelivom, sadje
Torek: zrezek iz mletega mesa s krompirjevo-zelenjavnim pirejem, solata s paradižnikom in kumarami
Sreda: juha s palačinkami, mlečni zdrob s cimetovim sladkorjem in jabolčno čežano
Četrtek: pečen krompir in zelenjava s sirom, kumare v solati s prelivom iz kisle smetane
Petek: špageti z omako iz bučk in smetane, zelena solata s paradižnikovim prelivom, pecivo z vaniljino omako

Ker včasih kar ne moremo verjeti, ko dobivamo od staršev obupana pisma o tem, kaj vse se znajde na otroških jedilnikih, smo se odločili pogledati v države, ki jim sicer tako radi sledimo na drugih področjih. In zdaj še težje razumemo, zakaj naša država pri vseh sodobnih znanjih, informacijski tehnologiji in dobrih zgledih še vedno škoduje zdravju lastnih otrok.

Italija
V Italiji se je v zadnjih 10 letih število ekoloških obrokov povečalo za kar 700 %! Milijon otrok v šoli že prejema takšne obroke.

Medtem ko je bilo l. 1996 v celotni državi le 69 ekoloških šolskih menz, je to število v l. 2008 naraslo že na 791. Tovrstne menze ponujajo lokalno, ekološko pridelano hrano.

V vsej Italiji so v letu 2008 dnevno razdelili kar 983.243 obrokov, leta 1996 pa le 24.000.

Za šolsko prehrano v Italiji skrbijo podjetja za catering. Vsa podjetja imajo v svoji ponudbi tudi ekološko prehrano. Delež tovrstne ponudbe je npr. pri podjetju RR Puglia kar 82 %, medtem ko se pri ostalih ponudnikih v večini giblje med 30 in 60 % (podatki so za leto 2008).

V Rimu razdelijo v javnih šolah vsak dan 144.000 obrokov. Še pred šestimi leti je bila večina te hrane pridelana konvencionalno, leta 2008 pa je delež ekološko pridelane hrane zastopal že 70 %. V tem nista zajeta le sadje in zelenjava, temveč tudi olivno olje, paradižnik v pločevinkah, sir, kruh, pecivo, žita, stročnice, testenine, riž, moka in jajca. Uvajajo tudi čokolado in banane iz pravične trgovine. Dobavitelji hrane so se dogovorili, da hrane ne bodo dobavljali iz daljnih dežel, s čimer bodo prispevali k zmanjševanju onesnaževanja okolja. Poleg tega bodo krožnike in pribor za enkratno uporabo zamenjali z običajnimi (za pranje v pomivalnem stroju) ter zmanjšali embalažo v celotnem procesu.

In to je le del vsega, kar so se dogovorili …

Velika Britanija
Britanske šole prav tako kot italijanske oskrbujejo podjetja za catering, ki vsa delujejo pod okriljem organizacije Food for Life (FFL; o njenem vsega spoštovanja vrednem delovanju tudi v globalnem merilu si lahko preberete na www.ffl.org). Projekt podpira Soil Association.

Glede na hrano, ki jo posamezna podjetja v mreži nudijo, prejmejo ustrezno oceno: bron, srebro ali zlato.

Bron:
- hrana ne vsebuje neželenih aditivov in hidrogeniranih maščob
- 75 % hrane je sveže pripravljene
- kakovostno meso v skladu z UK Welfare Standards in jajca, ki niso od kokoši v kletkah
- sezonska hrana
- usposobljeno osebje za catering
- brez GSO

Srebro (poleg vseh zahtev pri bronu):
- veliko lokalne, ekološko pridelane hrane in hrane iz pravične trgovine
- kakovostno meso in jajca
- brez rib, ki so na črnem seznamu
- jasno so podane informacije, od kod hrana izvira

Zlato (poleg vseh zahtev pri bronu in srebru):
- vsaj 30 % sestavin je ekološkega porekla
- vsaj 50 % sestavin je iz domačega okolja
- ekološko meso, mlečni izdelki ali jajca
- promocija brezmesne prehrane kot del uravnotežene prehrane s pozitivnimi učinki na podnebje

V to mrežo je trenutno vključenih 1.645 britanskih šol, od katerih jih ima preko 100 bronasto, srebrno ali zlato nagrado. Njihov cilj je, da bo do konca leta 2011 vključenih 3.600 šol.

Podatki za leto 2009: skupno 130.000 učencev dnevno prejema hrano, ki jo organizira Food for Life, od tega se 6.000 obrokov dnevno ponaša z zlato kategorijo. 1.435 šol in podjetij za catering se je prijavilo za pridobitev bronaste ali še višje kategorije. Leta 2009 je bila zlata nagrada podeljena 5 šolam, srebrna pa 16.

Nemčija
Kljub sicer zelo razvitemu ekološkemu kmetovanju, pa je ekološka hrana v nemških šolah in vrtcih še v precejšnjih povojih – s svetlo izjemo Berlina.

Waldorfska šola v Berlinu je na pobudo staršev že l. 1985 zagotavljala vegetarijansko prehrano z ekološkimi pridelki. Trenutno delež ekološke prehrane tam znaša že 100 %, saj so se povezali z lokalnimi dobavitelji in dnevno zagotovijo 400 obrokov (po škandalu z BSE se v tej smeri organizira tudi vedno več šol z drugih področij).

Na berlinskih šolah je delež ekološke prehrane najvišji v Nemčiji. Trenutno večina okrožij dosega najmanj 10 % delež ekološke prehrane, v nekaterih okrožjih pa načrtujejo dvig na 20 ali 30 %.

Torej, kdo pravi, da se ne da?
Na žalost je situacija pri nas daleč od tega, da bi modre strateške odločitve prišle z vrha. To pa ne pomeni, da se nič ne da premakniti. Pot se dela tam, kjer ljudje hodijo.

Viri:
- http://www.diariodelweb.it/Articolo/Economia/?d=20091001&id=106557
- http://www.biobank.it/it/BIO-biobank.asp?catid=4&act=ddoc
- Revija Hišni zdravnik, jan. 2010, str. 10


Ključne besede:
zdrava hrana, otroci, otrok, vrtec, šola, zajtrk, osteoporoza otrok, mleko, maščoba, eko-obroki, spremembe

 

Sorodni članki:

3,222656E-02

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: