Skupaj razkrivamo

5.5.2010

Ekovasi in ekonaselja

Vse več nas je, ki si želimo živeti v ekovasi ali vsaj ekonaselju. Kaj nam ponujajo ter zakaj so dobra tako za nas kot za ožje in širše okolje, je na strokovni konferenci Dolgoročna vizija trajnostnega razvoja Slovenije razložil Aleksander Batič.

»Ekovasi so preizkušen odgovor na naraščajoče svetovne probleme,« trdi Batič in nadaljuje: »Na vsakem od nas je, da najprej premislimo, kakšno življenje želimo za nas in za naše naslednike. Potem se ozrimo vase in okoli sebe ter ugotovimo, kako blizu smo tem ciljem in koliko smo sami pripravljeni storiti za to.«

Ekovasi so ena izmed priložnosti za drugačno prihodnost za nas in naše naslednike. Narava nam najbolj nazorno kaže, da naš »razvoj« ne pelje v pravo smer. Tudi klimatologi in drugi znanstveniki nas opozarjajo, da časa nimamo na pretek. Zato so izkušnje in rešitve najrazličnejših ekovasi po svetu še dragocenejše, saj so preizkušene in zrele za implementacijo. Ekovasi tako lahko vidimo kot trajnostne raziskovalne skupnosti, ki so predane odkrivanju novih načinov sobivanja ljudi in narave.

Individualne prijazne gradnje je v Sloveniji že precej. Za prve lokacije ekovasi potekajo dogovori v slovenski Istri, na Kočevskem, pri Pivki in drugje. Zamotano lastništvo in razdrobljenost zemljišč sta že večkrat odvrnila od sicer privlačnih lokacij, toda vse možnosti še zdaleč niso izčrpane. Administrativni procesi so zelo dolgotrajni, zato dosedanje vloge niso dočakale konkretnih odgovorov, a zaradi vztrajnosti ni dvoma, da bo prva prava slovenska ekovas kmalu postala realnost.

Ekološka vas je (Robert Gilman):
    * naravne velikosti (okolje v katerem se ljudje lahko poznajo med seboj)
    * v vseh značilnostih delujoče naselje, v katerem so
    * človeške aktivnosti neškodljivo vključene v naravno okolje na način, ki
    * podpira zdrav človeški razvoj in se lahko uspešno nadaljuje v nedoločeno prihodnost.

Koncept ekovasi je lahko visokotehnološki ali usmerjen v kmetovanje ter kombinacija obojega.
Torej: ekovas smo najprej narava in posameznik, nato skupnost, potem stavbe oz. prijazna gradnja, pridelava prehrane, inštitucije, eko tehnologija, izobraževanje …
Po eni strani način življenja v ekovaseh ni nov, saj so naši pradedje v dobršni meri živeli na trajnostni način. Seveda obstaja kar nekaj razlik, predvsem pa moramo modro združiti staro in novo brez izgube vrednot, identitete in povezanosti.

Koristi ekovasi s treh vidikov trajnostnega razvoja:
1) ekonomski vidik:
    * zviša se stopnja (samo)zaposlenosti in samooskrbe,
    * s samooskrbo se minimizirajo življenjski stroški,
    * zaslužek od viškov prinaša finančno varnost,
    * zmanjša se potreba po uvozu hrane, dobrin in energije (iz tujine),
    * alternativni načini pridelave hrane zagotavljajo visok donos pestrih pridelkov in varnost pred naravnimi nesrečami,
    * kakovostno bivanjsko okolje zagotavlja stabilno zdravje in znižuje zdravstvene stroške,
    * izboljša se gmotni položaj podeželja,
    * stabilizira se širše območje v dinamičnem globalnem trgu,
    * črpanje denarja iz evropskih sredstev,
    * podjetniški generator ekoloških tehnologij.

2) ekološki vidik:
    * s čistim življenjem skrbimo za čist zrak, vodo in prst,
    * premišljeno so spodbujene medsebojne usluge med rastlinami in živalmi; s tem se krepi celoten naravni ekosistem,
    * ni intenzivnega kmetovanja, ki izčrpava in obremenjuje zemljo,
    * trajnostni način življenja ohranja naravne vire in biotsko pestrost,
    * obnavlja se kulturna krajina, negujejo stare sorte rastlin,
    * zelo se poviša letni prirast biomase,
    * z zanašanjem na obnovljive vire energije in zmanjšanjem potreb po transportu se zmanjša obremenitev okolja,
    * vsa bivališča so zgrajena ekološko iz lokalnih materialov v sozvočju z naravnim okoljem,
    * raziskovalni pomen različnih načinov pridelave hrane,
    * lokalizacija, povečana biomasa, obnovljivi viri energije in manjše potrebe po transportu zmanjšujejo izpuste toplogrednih plinov,
    * gradnja ekoloških hiš iz lokalnih materialov.

3) socialni vidik:
    * samooskrba, samozaposlitev ter živa lokalna skupnost prinašajo socialno varnost,
    * naravno, zdravo in socialno bogato okolje pozitivno vpliva na razvoj otrok,
    * srečanja, predavanja, delavnice in kulturni dogodki višajo kakovost življenja vseh prebivalcev vasi in okolice,
    * viša se potencial za rekreacijo in turizem,
    * viša se odstotek izobraženih posameznikov, kar popestri demografski in kulturni in kreativni utrip občine,
    * vas je nazoren primer, da je možno živeti sodobno ter hkrati ohranjati naravo zdravo in neokrnjeno,
    * ohranja se živa kulturna dediščina in izročilo,
    * zviša se stopnja izobraževanja lokalne skupnosti, ta izobražuje širšo javnost,
    * ko se več ljudi skupaj zbližuje z naravo, se poveča zavedanje o povezavi z njo ter s tem spoštovanje do okolja

Ekonaselja

S prijazno naravnavo in aktivnostmi lahko v ekonaseljih bistveno dvignemo kvaliteto življenja. Tudi v obstoječih objektih in naseljih lahko ustvarimo prijaznejše življenje (s tem ne mislim le na energijsko varčnejše objekte). Koncept ekonaselij ima lahko nekatere značilnosti ekovasi. Nekaj misli, povezanih z urbano skupnostjo oz. urbanim ekonaseljem:

    * točke ravnovesja v naselju; mogoče po Feng šuiju ali Vastu; npr. elementa vode (fontana, ribnik …) in zemlje (skalnjak) – tako dvigamo prijazno vibracijo prostora in
    * omogočamo zunanje druženje prebivalcev,
    * osrednje drevo, ki daje ton naselju (npr. hrast ali lipa) ter več dreves, mogoče celo družinska drevesa – vsaka družina ima lahko svoje drevo; manjši vrtovi oz. lastne cvetlične gredice, morda korita za rože po naselju, za katere skrbijo prebivalci sami;
    * torej nekaj odprtega prostora in veliko zelenja,
    * prijazni gradbeni materiali, prijaznejša proizvodnja in potrošnja energije,
    * manjši vodohran, kamor se dovolj pogosto pripelje izvirska voda, ki je potem na razpolago skupnosti; po možnosti manjše ali večje lastno vodno zajetje (štirna),
    * javna razsvetljava v naselju naj bo prilagojena življenjskemu ritmu: zvečer močnejša, ponoči zelo šibka; usmerjenost svetlobe le navzdol,
    * deževnica s streh in kondenz klimatskih naprav naj se uporablja za splakovanje stranišč, zalivanje, morda za pralne stroje,
    * za centralno gretje in hlajenje se po objektu pretaka hladna oz. ogreta tekočina, ne hladen/topel zrak,
    * ločeni otroško igrišče, park ter park s pasjim straniščem,
    * dobra skupnost pomeni starostno mešano populacijo.

Ključne besede:
ekovas, ekonaselje, bivanje, okolje, ekonomija, ekologija, sociala

 

Sorodni članki:

0,015625

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Nič vas ne stane, da to omogočite.
Od tega lahko celo nekaj imate.

Beri naprej >>>