Skupaj razkrivamo

10.3.2010

Probiotiki – specialisti za različne prebavne težave!
Tekst: Sanja Lončar


Toliko oglasov za jogurte smo že videli, da že majhni otroci vedo, da so probiotiki dobri za prebavo.

Kako izdelki, ki vsebujejo probiotike, res delujejo, če sploh, pa je druga zgodba.

Po skoraj pol stoletja znanstvene ignorance so se v zadnjem desetletju začele vrstiti študije, ki poglabljajo naša znanja o probiotikih.

Še pred kratkim smo menili, da našo črevesno floro sestavlja okrog 400 družin mikroorganizmov, zdaj pa smo prišli že do številke 2.000. Znanstveniki so spoznali tudi to, da ta »svet v malem«, ki živi v naših prebavilih in tehta od enega do dva kilograma, vsebuje stokrat več genov, kot jih imamo v telesu. To obenem pomeni, da je tudi mehanizem delovanja naše črevesne flore veliko bolj zapleten, kot si lahko predstavljamo.  
Do zdaj smo spoznali le majhen delček tega mikrokozmosa, saj je možno izolirati, gojiti in proučevati zgolj majhen del mikroorganizmov, ki prebivajo v naših prebavilih. Kljub temu, da še vedno vemo zelo malo, vemo danes več kot včeraj in zanimivo je spoznati nekaj teh novih dognanj.

Lačni in včasih preveč živahni


Vzgoja in stabiliziranje probiotikov je vse bolj donosno, ni pa tako enostavno. Živi probiotiki se hitro razmnožujejo, ob tem pa potrebujejo veliko hrane (mlečni sladkor, vlaknine in podobno). Ko jim zmanjka hrane, umrejo. To je glavna ovira, s katero se sooča mlečna industrija. Po naravni poti mlečnokislinske bakterije jedo mlečni sladkor (laktozo), zaradi česar se kislost in količina teh koristnih bakterij v mleku iz dneva v dan povečuje, plini dvigujejo pokrovček in po enem tednu je izdelek sicer zelo zdrav, vendar za povprečen okus preveč kisel. Zato industrija v mleku najprej ubije vse mikroorganizme (s postopki pasterizacije, sterilizacije), nato ga cepi z izbranimi sevi, jih pusti, da začnejo delati, nato pa jih na različne načine omrtvi. Včasih zelo težko opazimo, da se v takšnih izdelkih kaj spreminja. Dolge tedne imajo enak okus in ne dvigajo pokrovčka, kar kaže na to, da se v njih ne dogaja prav veliko dejavnosti mlečnokislinskih bakterij.

Ali vam lahko pomagajo krepiti črevesno floro mikroorganizmi, ki ne kažejo več sposobnosti razmnoževanja in proizvodnje desnosučne mlečne kisline? Od trupel ali skoraj mrtvih probiotikov ne gre pričakovati veliko.

Zato je industrija prehranskih dopolnil ubrala drugo pot. Probiotike uspava. Posuši jih do te mere, da se umirijo. Temu rečemo proces liofiliziranja. Gre za posušene seve, ki so še vedno živi – če so pravilno shranjeni. Aktivirali se bodo, ko bodo prišli v vlažno okolje in na ustrezno temperaturo.

Zaščita pred vlago je zelo pomembna, saj le-to vpliva na stabilnost in preživetje probiotičnih kultur v samem izdelku.  Najboljša stabilnost se pričakuje  v nepredušnih vrečkah. Večja težava je v tem, da je nekatere probiotike možno obdržati v mirovanju le pod pogojem, da so v hladilniku. Takoj ko se ogrejejo, se prebudijo, rečejo, da so »lačni«, in če takrat niso v okolju, kjer imajo kaj jesti, bodo kmalu umrli od lakote.

Do pred kratkim smo poznali le malo sevov, ki so bili sposobni preživeti na sobni temperaturi. Vse ostale smo morali hraniti v hladilniku ali na koncu zaužiti le trupla. Zdaj so nekateri proizvajalci iznašli nove postopke, s katerimi lahko zaščitijo, »oblečejo« posušene probiotike, če se lahko tako izrazimo, in s tem zmanjšajo njihovo občutljivost na toploto.

Ugotovili so tudi to, da jih na pot ne smejo poslati brez popotnice. Zato danes pri večini kakovostnih probiotikov dodajajo tiste vitamine, rudnine in prebiotike (FOS, inulin, maltodekstrine), ki so »prva malica« za sveže prebujene probiotike.

Zadnje raziskave so naredile še en korak naprej v spoznanju, kako na najbolj prijazen način obuditi zaspale probiotike. Ugotovili so, da je res preveč  šokantno, če se zaspani in morda celo izčrpani probiotiki prebudijo v neprijaznem, kislem okolju želodca. Zato je bolje, da jih najprej nežno zbudimo v nevtralnem okolju, jim damo kaj za pod zob, počakamo, da se predramijo, okrepčajo in aktivirajo, ter jih šele takrat pošljemo »na fronto«. Zato nam zdaj priporočajo, da liofilizirane probiotike, ki jih dobimo v obliki praškov, najprej zmešamo z vodo, pustimo nekaj minut stati (odvisno od navodil proizvajalcev je to od tri do deset minut) in napitek šele nato popijemo Enako lahko storimo tudi s probiotiki v kapsulah. Pri probiotikih z že pripravljeno raztopino zmešamo le-to s probiotičnim praškom, ki je praviloma v pokrovčku,  po navodilih proizvajalca Ne glede na farmacevtsko obliko (vrečke, kapsule, stekleničke, …) je dobro preveriti, če vsebujejo tudi sestavine, ki lahko aktivno pomagajo probiotičnim kulturam pri aktivaciji in pričetku metabolizma.

Ker je pri vseh čistih probiotičnih izdelkih sistem enak, lahko tudi sami opazujemo, kako delujejo, če jih zmešamo v mlačno mleko. Če so živi, bodo mleko skisali, če niso, pa bo končni učinek odvisen zgolj od bakterij, ki so v vaši kuhinji. V obeh primerih pa bo razlika v gostoti in okusu, ki ju boste dosegli z različnimi probiotiki, očitna. Če ne veste, katere mlečnokislinske bakterije proizvajajo več mlečnih kislin, boste o tem naslednjega dne lahko povprašali lastne brbončice.

Vsi niso za vse!

Probiotiki v telesu delujejo na treh različnih ravneh:

1. Črevesna mikroflora Delujejo na druge mikroorganizme, tako da enim olajšajo razmnoževanje, druge pa zavirajo pri razmnoževanju.

2. Črevesna sluznica Delujejo tudi na sluznico črevesja, jo čistijo kvasovk (kandido dobesedno odluščijo), krepijo, preprečujejo vnetja in podobno.

3. Črevesni imunski sistem Nazadnje delujejo tudi na krepitev imunskega sistema, in sicer s tem, da neposredno spodbujajo imunski odziv.

Seveda ne počnejo vsi vsega naštetega, ne delujejo vsi na enak način ter niso vsi enako odporni in enako pripravljeni za razmnoževanje – zato je dobro vedeti, katere poklicati na pomoč pri določenih težavah.

Ko črevesno floro močno poškodujemo z jemanjem antibiotikov, praviloma uničimo bakterije, ki imajo pod nadzorom druge mikroorganizme, t.i. klostridije (Clostridium difficile) in Candido Albicans. Takrat so nam v pomoč probiotiki, ki lahko upočasnjujejo njihovo razmnoževanje, preprečujejo, da bi njihovi toksini prihajali do črevesnih celic, pospešujejo proizvodnjo črevesne sluzi ali celo pospešujejo rast tistih koristnih bakterij v telesu, ki se borijo proti klostridijem in kandidi. Ko pa imamo težave z zaprtjem, so na vrsti drugi pomočniki. Takrat potrebujemo takšne družine probiotikov, ki imajo še posebej veliko »nataliteto« in se tako hitro razmnožujejo, da močno povečajo količino bakterij v našem debelem črevesu. S tem dodajajo blatu več volumna in ga dobesedno potiskajo skozi črevo. V ta namen so koristni tudi probiotiki, ki proizvajajo veliko desnosučne mlečne kisline, ki deluje dvojno. V prvi vrsti preprečuje razvoj patogenih organizmov, v drugi vrsti pa hitro zakisa črevesno vsebino in s tem spodbuja peristaltiko. Delovanje izbranih probiotikov na hitrost prehoda hrane skozi naša prebavila lahko opazujemo tudi sami. (Test z rdečo peso smo opisali v članku »blato kot diagnostični pripomoček« v št. 11/2008 naših novic, na razpolago pa je tudi na naši spletni strani.)

Kaj pa, če  »nas zvije« in dobimo drisko? Vse driske nimajo enakega vzroka. Včasih jo povzročijo virusi (npr. rota virus), včasih patogene bakterije, ki so prisotne v hrani (Salmonela, enterotoksična  E. coli …), ko pa se odpravimo na pot, imamo praviloma težave zaradi ne tako patogenih, a našemu telesu neznanih novih bakterij, ki tudi lahko povzročijo drisko. Težko je oceniti, kako dolgo bi driska trajala ob jemanju različnih probiotikov, pa tudi nihče ne bi rad prepogosto izvajal tega poskusa na svojem telesu. Zato je dobro vedeti vnaprej, kateri naravni načini imajo največ možnosti, da uspešno opravijo svojo nalogo. Glina, silicij in aktivno oglje delujejo podobno – z visoko močjo resorbcije vpijajo toksične snovi, s čimer nam pomagajo čim prej izločiti tisto, kar smo zaužili, obenem pa delujejo protivnetno. Probiotiki pa so še bolj inteligentno biološko orožje proti takšnemu sovražniku, saj v črevesju ostanejo dlje in ustvarjajo okolje, v katerem se lahko koristni mikroorganizmi razmnožujejo, patogenim pa ostaja vse manj manevrskega prostora.

Rambo, posebna enota ali divizija?


Podobno kot je ugotovila fitoterapija, da ima pravilno sestavljena čajna mešanica več  učinka kot le ena sama zdravilna rožica, so tudi raziskovalci, ki proučujejo probiotike, odkrili, da delujejo bolj učinkovito, če so v skupini. Seveda pa, tako kot pri zdravilnih rastlinah, ne zaleže kar vsakršna mešanica. Treba je poznati delovanje probiotikov, kateri se med seboj podpirajo in v kakšnem razmerju jih je treba zmešati. Pomembno  je, da probiotični izdelki vsebujejo poleg minimalne koncentracije, ki je 1 x 107 k. e. probiotičnih kultur, tudi pravilno in optimalno koncentracijo probiotičnih kultur, ki se optimalno dopolnjujejo.

Raziskava, s katero so proučili prav to, kako pri enaki indikaciji deluje en sev, ena družina sevov ali več kombiniranih sevov, je pokazala zelo zanimive rezultate. Študija na miših, ki so bile okužene s salmonelo, je pokazala, da uživanje probiotičnih pripravkov, ki so vsebovali zgolj sev Lactobacillus casei ali Lactobacillus acidophilus, ni zadostovalo, da bi miši uspešno premagale salmonelo. V obeh primerih je bilo preživetje 20-odstotno. Ko pa so miši dobivale kombinacijo obeh probiotikov, so preživele vse, salmoneli pa se ni uspelo prebiti do njihovih jeter in vranice. Zanimiva je tudi raziskava vpliva različnih sevov na E. coli 0157:H7, ki so jo izvedli na že okuženih ovcah. Raziskovalce je zanimalo, kateri probiotični sevi bodo najbolj prispevali k zmanjševanju E. coli v telesih živali. Živali so opazovali sedem tednov in primerjali učinek različnih probiotikov oziroma kombinacij probiotikov. Zanimivo je, da so nekateri posamezni sevi v prvem tednu dosegli nekaj izboljšanja (npr. L. acidophilus, E. faecum ali mešanica teh dveh), vendar se je v nadaljevanju situacija znova poslabšala. Najboljše rezultate (zmanjšanje prisotnosti E. coli na petino vrednosti v primerjavi s skupino, ki ni bila deležna tretmaja s probiotiki) so dosegli z mešanico petih sevov: Lb. acidophilus, Ec. faecium, L. casei, L. fermentum in L. plantarum.

(Vir obeh študij: H.M. Timmerman et. al./ Int. Journal of Food Microbiology 96 (2004), 219-233).

Koliko bi lahko že vedeli, če bi se naša znanost že na začetku poti namesto za antibiotični model vojne z bakterijami odločila za probiotični model! Upajmo, da bomo čim prej nadoknadili zamujeno in spoznali rešitve, ki so dobesedno že v nas samih in v naših prebavilih. 

Ključne besede:
probiotiki, prebava, črevesna flora, mlečnokislinske bakterije, mikroflora, sluznica, imunski sistem

 

Sorodni članki:

0,015625

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: