Skupaj razkrivamo

7.12.2009

Peremo ali le prelagamo umazanijo?

Tekst: Marija Petrovič


Konvencionalni pralni praški, ki jih danes masovno uporabljamo, vsebujejo škodljive kemikalije. Proizvajalci proizvajajo vedno nova pralna sredstva, s katerimi se polnijo prodajne police, in v reklamah obljubljajo še večjo učinkovitost. Kako pa ta učinkovitost, skrita v agresivnih kemikalijah, dejansko vpliva na naše zdravje in okolje, v teh reklamah ni prikazano.

Poleg obljubljene učinkovitosti proizvajalci želijo, da so novi izdelki tudi cenovno ugodni, zato pri proizvodnji uporabljajo cenejše surovine – kemikalije. Cenejše kemikalije pa imajo lahko mačehovski odnos do našega zdravja in okolja. Ali ni potemtakem pranje le prelaganje nesnage z enega mesta na drugo?

Ker imamo pri pranju dejansko opraviti s kemičnim pripravkom, je prav, da pred uporabo skrbno preberemo vsa navodila in opozorila za varno ravnanje, ki so navedena na embalaži. Toda kje so? Če kupite živilo, so na njem zapisane skoraj vse sestavine, pri pralnih praških pa jih nikjer ne najdete. Zakonodajalec je proizvajalcem praškom omogočil prodajo izdelkov brez celotne deklaracije. Celota naj bi bila objavljena na spletnih straneh, po katerih zna brskati le manjši delež populacije. Kaj pa ostali?

Že pri raztapljanju detergentov v vroči vodi pri ročnem pranju se sproščajo kemični hlapi, ki jih vdihavamo skupaj s paro. Po večini se pralni praški zaradi agresivnih sestavin uvrščajo med dražilne pripravke z oznako Xi in so označeni z ustreznimi opozorilnimi ter obvestilnimi stavki.

Nevarne sestavine

Sestavine, ki jih vsebujejo konvencionalna pralna sredstva, so večinoma sintetičnega ali petrokemičnega izvora. Njihova slaba stran je, da najpogosteje dražijo kožo in so slabo razgradljive. Dokazov o njihovi škodljivosti, od nastanka raznih alergij, pojavov vnetij, rdečice, srbenja do težko ozdravljivih kožnih obolenj – kontaktnih dermatitisov kot tudi motenj hormonskega sistema in pojavov rakotvornosti, je vsak dan več.

Glede biorazgradljivosti je za detergente, ki se dajejo v promet v EU, po zakonodaji dovolj že 60-odstotna biorazgradljivost površinsko aktivnih snovi – mineralizacija v ogljikov dioksid, vodo in mineralne soli v 28 dneh. Žal pa lahko v tem času ostanki detergentov povzročijo dolgotrajno, težko popravljivo škodo v vodnem okolju in na vodnih organizmih.

Zelo agresivna, površinsko aktivna sredstva, ki se jih najpogosteje uporablja, so linearni alkil benzen sulfonati (LAS), ki so tudi zelo slabo biorazgradljivi in predstavljajo nevarnost za okolje. Površinsko aktivna sredstva (PAS) ali tenzidi so nujna komponenta v vseh pralnih sredstvih, namenjena za omakanje, odstranjevanje nečistoč oziroma za suspenzijo nečistoč v pralno kopel.

Sredstva za mehčanje vode, brez katerih pralna sredstva sploh ne bi bila učinkovita, so fosfati, zeoliti z dodatkom EDTA. Fosfati povzročajo draženje kože in pretirano rast alg v vodnem okolju. Nekatere države v EU, na primer Avstrija in Italija, so prepovedale njihovo uporabo predvsem zaradi škodljivega vpliva na okolje. Alternativa so zeoliti, ki pa v rekah tvorijo mulj.

Razni dodani optični belilci so sintetične kemikalije, ki pretvorijo UV svetlobo v vidno in ki nas preslepi, da je belo perilo videti še bolj belo, čeprav ni. Povzročijo pa lahko alergije na koži, ki je pozneje izpostavljena soncu.

Ali je res skoraj vsakemu pralnemu sredstvu potreben dodatek koktejla umetnih dišav, narejenih iz nafte?  Kar 26 je takih umetnih vonjav, ki napolnijo naše domove z raznimi vonji gorske svežine, na ljudeh pa povzročajo neštete alergijske reakcije in so celo povzročiteljice astmatičnih napadov. V okolju se jih večina ne razgradi. Škodujejo ribam in sesalcem. V koncentraciji nad 0,01 % morajo biti obvezno navedene v deklaraciji.

Tudi umetna barvila in barve ne služijo prav nobenemu koristnemu namenu. Prav tako izvirajo iz nafte, so slabo razgradljiva in imajo škodljive učinke na ribe in sesalce.

Encimi (proteaza, amilaza, celulaza) res učinkovito razcepijo dolge organske molekule, s čimer se izboljša učinek pralnega sredstva pri odstranjevanju nečistoč. Slaba stran pa je, da so večinoma gensko spremenjeni. Čista komponenta subtilisin v proteazi je zdravju škodljiva in lahko v stiku s kožo povzroča preobčutljivost. In kaj se zgodi, ko skozi kožo ti gensko spremenjeni encimi srečajo vaše encime amilaze, celulaze in proteaze, ki so sestavni del našega prebavnega sistema? Na to vprašanje vam znanost ne zna odgovoriti, kar je pa ne ovira, da bi takšne snovi še naprej proizvajala in nam jih vrivala v dom, telo in okolje.

Potem so tu še konzervansi. Med njimi najdemo celo razvpite sintetične parabene z antimikrobnim delovanjem, negativnim vplivom na naš hormonski sistem in ki so rakotvorni. Konzervansa, kot sta methylisothiazolinone in methylchloroisothiazolone, običajno najdemo v kombinaciji, imata mutagene lastnosti, lahko povzročata raka in še bi lahko naštevali.

Ali je naše perilo res oprano?

Ko perilo operemo, nekaj detergenta ostane v oblačilih tudi po pranju. Takšna oblačila so v stiku s kožo pogost vzrok za nastanek preobčutljive kože, novo nastalih izpuščajev, rdečice, srbečice in sploh različnih alergij. Toda to še ni vse! Ker predstavlja naša koža »druga usta oziroma filter«, prehajajo skozi kožne pore škodljive snovi v limfni sistem in nato v krvni obtok. Nalagajo se nam v jetrih in ledvicah. Del kemikalij dobimo v telo z vdihavanjem kemikalij, ki izhlapevajo pri sušenju. Zato je zelo pomembno, da perilo v pralnem stroju dobro speremo!

Na spletni strani  www.zazdravje.net v rubriki »Skupaj razkrivamo« objavljamo razširjen članek s seznamom naravnih praškov, ki so na voljo na našem trgu, in ocenami obstoječih praškov.

Ali lahko peremo brez praškov?

Tudi to je možno, ekološko in povrh vsega tako še prihranimo denar.

S pralnimi kroglami, ki delujejo tako, da sproščajo aktivni kisik, dosežemo zelo mehko vodo brez dodajanja spornih encimov in tenzidov. Ob tem ima kisik tudi dezinfekcijsko delovanje na perilo, zato pranje s kakovostnimi pralnimi kroglami zelo zmanjša potrebo po uporabi pralnih sredstev. Na primer, obdelamo le trdovratne madeže (za kar uporabimo približno 1 potrebnega praška), ostalo pa naredijo krogle. Pri manj umazanem perilu zadostujejo le krogle. Krogle lahko kombiniramo z vsemi pralnimi praški ali himalajskimi oreščki. Ker zmehčajo vodo, tudi dodajanje mehčalca ni potrebno.

Seznam naravnih praškov, ki so na voljo na našem trgu, in ocena obstoječih praškov

Raziskava, ki jo je konec aprila in v maju izvedla ZPS ter preizkusila 88 detergentov za pranje perila in čistil, je pokazala, da je na slovenskem tržišču ustrezno označena manj kot tretjina izdelkov, nekaj manj kot dve tretjini jih je označenih pomanjkljivo, desetina pa neustrezno.

Ekološki pralni praški, kot so Ecover, Sonett, Klar, Sodasan, Alma win itd., so iz rastlinskih sestavin oziroma surovin, ki ponovno zrastejo: sladkor, kokosovo olje, palmino olje, minerali, ne vsebujejo fosfatov, encimov, optičnih belil (belila delujejo na osnovi kisika), umetnih barvil in dišav, so biorazgradljivi, prijazni do naše kože in varnejši za okolje. Sestavine so iz ekološke ali deloma ekološke pridelave dejansko rastlinskega izvora in dermatološko testirane. Kupimo jih lahko v specializiranih trgovinah z ekološko prehrano, v zeliščnih prodajalnah, v trgovinah z zdravo prehrano, trgovinah Sanolabor, večjih prodajalnah dm drogerie markt ali pa jih naročimo po spletu. 

Ključne besede:
pralni prašek, učinkovitost, kemikalije, pranje, deklaracija, detergenti, draženje kože, biorazgradljivost

 

Sorodni članki:

1,586914E-02

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: