Skupaj razkrivamo

10.3.2009

STARODAVNA KRALJICA ZDRAVJA; Tekst: Katja Podergajs

Celiakija, gluten in kemija …


Zanimive so ugotovitve znanstvenikov, ki so raziskovali vzroke za vztrajno povečevanje števila obolelih za celiakijo. Pri velikem odstotku obolelih se je namreč izkazalo, da nimajo nobenih težav, če uživajo t. i. »pra žita«, pridelana brez kemije (npr. kamut, enozrnica, dvozrnica in določene vrste pire), čeprav vsebujejo gluten. Je celiakija potemtakem res preobčutljivost na gluten, ali je morda preobčutljivost na sodoben industrijski način pridelave žit?

Zato je pravi čas, da spoznate mati vseh mehkih žit -piro. Pira je pra-pšenica, ki pa ima to »smolo«, da ni tako uspešna pri intenzivnem monokulturnem gojenju in ima zato znatno nižje donose na hektar kot njena (v sodobnosti) bolj poznana sorodnica. O pomembnosti donosov v svetu kapitala pa najbrž ni potrebno posebej govoriti – ponavadi ima veliko prednost pred zdravjem …

Časi se spreminjajo, zdravje prihaja v ospredje in tudi pira si počasi utira svojo pot nazaj na naša polja in krožnike. Poglejmo, zakaj.

Kraljestvo pire se je širilo po Evropi in Aziji že pred 9000 leti. Bila je visoko cenjena in spoštovana, ker je znala združiti skromnost in enostavnost s prijaznostjo do zdravja ljudi in narave. Njeno ime: Triticum spelta, ali po slovensko: PIRA.

Pirina zakladnica

Pira ni hibrid kot druge sorte sodobne pšenice. Njeno zrnje ima za razliko od drugih žit dvojno plevo, ki je samo z mlatenjem ni mogoče odstraniti, temveč je potreben poseben postopek odstranjevanja. To morda pomeni dodatno delo, vendar na drugi strani omogoča zrnu, da ostane zaščiteno vse do predelave – do njega ne morejo nobena zaščitna sredstva, ki jih uporabljajo med rastjo, ali morebitni drugi onesnaževalci v obliki izpušnih plinov in insektov.

Po vsebnosti beljakovin sodi pira v sam vrh med žiti, saj jih vsebuje do 20 odstotkov, kar je precej več kot pri navadni pšenici (do 15 odstotkov). Biološka vrednost pire se kaže tudi v večji vsebnosti esencialnih aminokislin, čeprav ji tako kot drugim žitom primanjkujeta predvsem triptofan in lizin. Pomembna lastnost pire v primerjavi s pšenico je v sestavi njenih beljakovin. Lahko jo namreč uporabljamo v dietah, ki izključujejo pšenico zaradi alergije na pšenične beljakovine (ni pa priporočljiva pri celiakiji).

Sestavine pirinega zrna so lahko topne v vodi, kar omogoča hitro in enostavno absorpcijo hranilnih snovi v telo. V kalčku in meljaku pirinega zrna se nahaja od 2 do 3 odstotke maščob, med minerali je veliko fosforja, železa in magnezija, pri vitaminih pa izstopajo predstavniki B-kompleksa ter A, D in E. Ker kalček vsebuje nenasičene maščobne kisline, nam prehranjevanje s pirinimi zrni varuje srce in ožilje. Pira preko hipofize vpliva na žleze z notranjim izločanjem, uravnava pa tudi delovanje spolnih žlez (t. i. »vitamin plodnosti«).

Oluščena zrna pire lahko uporabljamo kot druga žitna zrna: cela, obrušena v kašo, toplotno obdelana in stisnjena v kosmiče ali zmleta v polnovredno ali presejano belo moko. Namočena ali kuhana pirina zrna izločajo sluz, ki zelo dobro razstruplja organizem. Pražena zrna pire je mogoče zmleti v kavni nadomestek, tako kot zrna pšenice, ječmena in rži. Kot dodatek kruhu ali juham se uporabljajo tudi posušena mlečno zrela zrna, t. i. »zelena pira«. Iz mladih pirinih listov lahko iztisnemo klorofilni sok, ki izboljšuje presnovo ogljikovih hidratov in zavira gnitje beljakovin v črevesju. Nenazadnje pa je iz pire mogoče pridelovati tudi slad, kar prav dobro vedo pivovarji.

Piri so že od nekdaj pripisovali številne zdravilne lastnosti in dobrodejne učinke, ki jih današnja znanost le še potrjuje. Diete na osnovi pire tako pomagajo pri kožnih izpuščajih, nevrodermitisu in drugih alergijah, revmatskih obolenjih, presnovnih boleznih (sladkorna bolezen), boleznih prebavil in živčnih težavah (depresije), blaži pa tudi škodljive stranske učinke nekaterih zdravil (antibiotiki, prekomerna uporaba odvajal).

Svoj preboj v sodobni čas je pira začela s pomočjo ekoloških in biodinamičnih kmetovalcev, ki so hitro ugotovili, da je kot rastlina izredno skromna in dobro prilagodljiva tudi v višje ležečih legah alpskega sveta. V Sloveniji so jo ekološki kmetje pred leti začeli gojiti sprva le za lastno uporabo. Danes jo neposredno pri njih že lahko dobite tudi v večjih količinah, razširila pa se je tudi na mnoge prodajne police z zdravo prehrano. Večina je iz nadzorovane ekološke pridelave (poiščite certifikat na embalaži!).

Naši predniki so znali ceniti naravne danosti, ne da bi potrebovali dokaze znanstvenikov. Danes pa se zdimo sami sebi pametnejši od narave in se raje obračamo k umetnemu – dokler nam umetno ne pokaže zob … Izkoristite, torej, priložnost, ko se pirino kraljestvo ponovno prebuja in se prebudite tudi vi. 

Ključne besede:
celiakija, gluten, kemija, pra žita, pira, pšenica, hibrid, beljakovine, aminokisline, dieta, maščobe, zdravje

 

Sorodni članki:

3,198242E-02

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Nič vas ne stane, da to omogočite.
Od tega lahko celo nekaj imate.

Beri naprej >>>