Skupaj razkrivamo

26.2.2009

SKRITE NEVARNOSTI MIKROVALNIH PEČIC

Je mogoče, da milijoni ljudi po vsem svetu naivno žrtvujejo svoje zdravje za udobje, ki ga nudi mikrovalovna pečica? Zakaj so v Sovjetski zvezi leta 1976 prepovedali uporabo mikrovalovk? Kdo je sploh izumil mikrovalovke in zakaj? Odgovori na ta vprašanja vas bodo morda tako pretresli, da boste vrgli svojo mikrovalovko v koš.

Švicarska klinična raziskava
Prvi, ki je izvedel natančno klinično študijo o vplivih mikrovalov na hrano in posledično na človeško telo, je bil švicarski znanstvenik, dr. Hans Ulrich Hertel. Dolga leta je delal kot znanstveni raziskovalec hrane za eno od večjih švicarskih prehrambenih podjetij, v začetku devetdesetih let 20. stoletja pa je začel dvomiti v določene proizvodne postopke, ki so denaturalizirali hrano in bil zato – odpuščen s svojega delovnega mesta … 
Leta 1991 je skupaj s profesorjem Univerze v Lozani objavil raziskavo, ki je nakazovala, da hrana, pripravljena v mikrovalovki, predstavlja veliko večjo grožnjo za telo kot hrana, ki jo pripravimo s konvencionalnimi pripomočki (štedilnik ali pečica na plin ali trda goriva).

Prostovoljci v raziskavi so v intervalih od dveh do pet dni na prazen želodec zaužili: (1) surovo mleko; (2) isto mleko skuhano na konvencionalen način; (3) isto mleko skuhano v mikrovalovki; (4) pasterizirano mleko; (5) surovo zelenjavo iz ekološke pridelave; (6) isto zelenjavo skuhano na konvencionalen način; (7) isto zelenjavo zmrznjeno in nato odmrznjeno v mikrovalovki; (8) isto zelenjavo skuhano v mikrovalovki.
Vsakemu prostovoljcu so odvzeli prvi vzorec krvi tik pred obrokom, nato pa v določenih intervalih po obroku. Izrazito spremembo v sestavi krvi so pokazali vzorci iz posameznih intervalov prostovoljcev, ki so zaužili hrano, skuhano v mikrovalovki. Po zaužiti hrani se je namreč z vsakim naslednjim vzorcem zmanjšala količina hemoglobina in limfocitov v krvi, povečala pa sta se število levkocitov (belih krvnih telesc) in količina holesterola.
Povečano število levkocitov hematologi jemljejo zelo resno, saj je to ponavadi znak patogenih vplivov na organizem, npr. zastrupitve ali celične okvare.
Za stopnjo holesterola v krvi pa na splošno velja, da se spreminja precej počasi, medtem ko se je po zaužitju mikrovalovno obdelane hrane dvignil zelo hitro. In to celo pri hrani, ki sama po sebi ne vsebuje holesterola – kot je npr. zelenjava!
Dodatna tema, ki je zanimala znanstvenika, je bila energija mikrovalov, ki v naravi ne obstaja, saj je tehnično ustvarjena. Zato sta izvedla še poskus s pomočjo bakterij, ki reagirajo na izvore energije z oddajanjem svetlobe. Ko sta te bakterije izpostavila krvnemu serumu vzorcev, vzetih po zaužitju mikrovalovno obdelane hrane, se je njihova svetlobnost izrazito povečala. Hertel je zato sklepal, da se energija umetno proizvedenih mikrovalov preko hrane prenaša na človekovo telo in ker ni naravnega izvora, vpliva na telo negativno.
Hertel in Blanc sta torej v grobem ugotovila, da uživanje hrane, obdelane z mikrovalovi, povzroča:
- povišanje holesterola,
- povečanje števila belih krvničk,
- znižanje števila rdečih krvničk,
- nastanek radiolitičnih elementov (elementi, neznani v naravi).

Tehnični pogled na mikrovalove
S to majhno, a zelo dobro nadzorovano študijo, sta znanstvenika dokazala, da kuhanje z mikrovalovi spremeni hranljive snovi v živilu, njihova spremenjena sestava nato vpliva na spremembo krvne slike pri človeku, ki je takšno hrano zaužil, to pa ob nadaljnji uporabi vodi v okvaro celotnega človekovega organizma.

Kaj, torej, mikrovalovi dejansko so in kaj počno, da tako izrazito negativno vplivajo na hrano?
Umetno ustvarjeni mikrovalovi so zasnovani na načelu spreminjanja toka oziroma polarnosti. Atomi, molekule in celice, ki jih zadene tako močno elektromagnetno sevanje, so prisiljeni k spreminjanju svoje polarnosti od 1- do tudi 100-bilijonkrat na sekundo! Noben atom, molekula ali celica kateregakoli organskega sistema se ni sposobna dlje časa upirati tako agresivni in destruktivni moči niti v nizkoenergetskem območju milivatov.
Od vseh naravnih elementov (ki imajo svojo polarnost) reagira kisik v molekulah vode najbolj občutljivo. In prav to njegovo lastnost izkorišča tehnologija kuhanja z mikrovalovi – toploto za kuhanje namreč ustvarja »lomljenje« v molekulah vode, povzročeno s silo mikrovalov. Struktura vodne molekule je tako razbita, molekula je na silo deformirana in zato po kakovosti neprimerljiva z naravno.  
Proizvajalci mikrovalovk vztrajajo, da hrana, pripravljena z mikrovalovi, ne vsebuje nič več spremenjenih snovi kot hrana, ki jo skuhamo, spečemo ali kakorkoli drugače pripravimo po konvencionalnih postopkih. Vendar toplota pri slednjih izhaja iz zunanjega vira in se širi postopno od zunaj navznoter, pri čemer ne spreminja molekul v nenaravne oblike, medtem ko mikrovalovi sami po sebi ne grejejo, temveč ustvarjajo gretje znotraj celic in molekul – tam, kjer je voda in kjer lahko zato z nenaravnim lomljenjem molekul spremenijo njihovo energijo v toploto.

Industrija ne izbira sredstev pri ščitenju svojih interesov
V zadnjih desetletjih se je nabralo že precejšnje število znanstvenih študij in prispevkov, ki z vso resnostjo opozarjajo na izredno nevarne učinke sevanja mikrovalov na žive organizme. Zato je prav neverjetno, kako malo naporov je vloženih v iskanje drugačnih, bolj naravnih tehnologij, ki bi nadomestile mikrovalove. In ne le to, v ZDA so izredno redke tudi raziskave o učinkih mikrovalovno obdelane hrane na naše telo – ne lotevajo se jih niti na univerzah niti v inštitucijah zvezne vlade. Resda raziskujejo, kaj se nam lahko zgodi, če pustimo odprta vrata mikrovalovke med delovanjem, ne zanima pa jih, kaj se dogaja s samo hrano, čeprav je precej logično, da sila, ki lahko poškoduje naše telo, potemtakem poškoduje tudi hrano. Se ne bi, torej, morali vprašati tudi, kako tako poškodovana hrana vpliva na naše telo?
Evropski znanstveniki posvečajo temu vprašanju veliko večjo pozornost, a žal pri tem neredko naletijo na skorajda nepremagljive ovire. Tudi doktorja Hertel in Blanc, omenjena v zgornji raziskavi, sta se morala soočiti z njimi. Takoj po javni objavi njunih izsledkov je skočilo na noge švicarsko združenje trgovcev z električnimi aparati za gospodinjstvo in industrijo (FEA). Pritisnili so na predsednika sodišča v Seftigenu (švicarski kanton Bern) in dosegli, da je izdal prav nerazumno odredbo. Marca 1993 je bil dr. Hertel obtožen »vpletanja v trgovsko dejavnost«, hkrati pa je dobil tudi prepoved nadaljnjega objavljanja svojih izsledkov. Toda Hertel se ni vdal in se je dolga leta boril proti tej odločitvi. Tako je leta 1998 njegov primer prišel na mednarodno sodišče za človekove pravice v Strassbourgu, ki je odločilo, da so bile kršene znanstvenikove osnovne pravice in tudi njegova pravica do svobode izražanja. Švica mu je bila tako primorana izplačati odškodnino.

Škodljivi mikrovalovi niso od včeraj
Pri vsem, kar ste prebrali do tega mesta, je morda najbolj osupljivo dejstvo, da smo v letu 2009 in še vedno pišemo opozorila o nevarnosti mikrovalov … Osupljivo zato, ker so nemški znanstveniki raziskovali mikrovalove že med drugo svetovno vojno (na Humboldtovi univerzi v Berlinu), ruski pa takoj po njej (na Inštitutih za radio-tehnologijo v Kinsku in Radžastanu) – in oboji so prišli do enake ugotovitve: izpostavljenost (tako osebna kot hrane) mikrovalovom je za človekovo zdravje izredno nevarna. Podrobne učinke, ki so jih dokazali, lahko v grobem združimo v tri kategorije:
1. rakotvorni učinki (predvsem zaradi spremenjene strukture molekul hrane, ki jih telo ne prepozna),
2. uničenje hranljivosti živil (podobni razlogi kot zgoraj),
3. biološki vplivi pri osebni izpostavljenosti (vdor v človekovo energijsko polje in degeneracija celične napetosti).
Zaradi teh ugotovitev so v nekdanji Sovjetski zvezi zakonsko prepovedali uporabo kakršnihkoli aparatov z mikrovalovi. Po Perestrojki in vzponu tržnega sistema so to prepoved preklicali …

10 razlogov, da vržete mikrovalovke iz svoje kuhinje
Če združimo izsledke švicarskih, ruskih in nemških raziskav, si preprosto ne moremo več zatiskati oči pred škodljivostjo uporabe mikrovalovk, ne glede na vso njihovo priročnost. Premislite:
1. Redno uživanje hrane iz mikrovalovke lahko dolgoročno povzroča trajno poškodbo možganov, ker zmanjšuje električne impulze v možganih (depolariziranje ali demagnetiziranje možganskega tkiva).
2. Človeško telo ne more presnoviti (razgraditi) neznanih stranskih produktov, ki nastajajo v mikrovalovno obdelani hrani.
3. Z rednim uživanjem hrane iz mikrovalovke se lahko spremeni in/ali uniči proizvodnja ženskih in moških hormonov.
4. Učinki stranskih produktov hrane iz mikrovalovke vplivajo na človeško telo na dolgi rok.
5. Minerali, vitamini in druge hranljive snovi v hrani se pod vplivom mikrovalov tako spremenijo, da človeško telo od njih nima skoraj nobene koristi več, vsrka pa spremenjene elemente, ki jih ne more razgraditi.
6. Minerali v zelenjavi se pod vplivom mikrovalov lahko spremenijo v rakotvorne proste radikale.
7. Hrana iz mikrovalovke lahko povzroča raka na želodcu in prebavilih – trebušni slinavki, debelem črevesu ipd. (pomislite na vse večje število tovrstnih obolenj tudi pri nas!).
8. Daljše uživanje hrane iz mikrovalovke povzroča povečanje števila rakastih celic v krvi.
9. Redno uživanje mikrovalovno obdelane hrane slabi imunski sistem telesa zaradi sprememb v krvnem serumu in limfnih žlezah.
10. Uživanje hrane iz mikrovalovke povzroča slabšanje spomina in koncentracije, čustveno nestabilnost in padec inteligence.

Je vaša mikrovalovka še vedno v kuhinji?

Pripravila Katja Podergajs po virih:

NEXUS Magazine, Volume 2, #25 (April-May '95 PO Box 30, Mapleton Qld 4560 Australia)

http://www.cancersalves.com/articles/Microwave.html

 


Ključne besede:
mikrovalovka, raziskava, levkociti, mikrovalovi

 

Sorodni članki:

0,03125

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Nič vas ne stane, da to omogočite.
Od tega lahko celo nekaj imate.

Beri naprej >>>