Skupaj razkrivamo

20.12.2018

Kompost in relativnost časa
Besedilo: Dr. Anamarija Slabe, Inštitut za trajnostni razvoj

Kompostiranje je proces, v katerem nastaja humus, ki je temelj rodovitnosti oziroma kakovosti tal. Kot vsak proces tudi kompostiranje zahteva določen čas, da se uspešno zaključi. 

Z vidika časa je kompostiranje prav zanimivo: lahko poteka zelo počasi, lahko pa tudi zelo hitro. Trajati utegne vse leto – ali pa samo dva tedna! V čem je skrivnost?

Poenostavljeno bi lahko rekli takole: če želimo skrajšati čas kompostiranja, moramo biti pripravljeni vanj vložiti več časa. Slišati je kot paradoks, kajne? 

Pa si oglejmo, za kaj gre. Čas, ki je potreben, da iz začetne mase nastane kakovosten humus, je odvisen od različnih dejavnikov, ki vplivajo na naše »kompostne delavce« oziroma (mikro)organizme: temperatura okolja (poletje, zima …), sestava kompostne mase (ta zelo vpliva na temperaturo v kompostu in na hitrost procesa), vlažnost … Če želimo, da bodo »delavci« delo opravili kar se da hitro, jim moramo ponuditi najboljše možne delovne razmere:
- čim bolj idealno začetno razmerje med zelenimi (dušik) in rjavimi (ogljik) sestavinami, 
- kompost sestavimo naenkrat (sočasno nam morajo biti na voljo vse sestavine),
- primerna vlažnost (ne premokro, ne presuho),
- primerna zračnost (kisik),
- čim boljši dostop do materiala.

Časovno protislovje se skriva zlasti v zadnjih dveh vrsticah. Dober dostop do materiala namreč omogočimo s tem, da večje in bolj grobe sestavine (veje, vejice, grobo listje …) predhodno zdrobimo, kompostno maso pa čim pogosteje premečemo. Vse to zahteva delo in čas! 

Seveda vsakdo ne potrebuje komposta v dveh tednih ali pa idealnih razmer preprosto ne more doseči. V tem primeru bo postopek trajal dlje, kar ni prav nič narobe, vendar moramo zagotoviti, da komposta ne bo »polival« dež (izpiranje hranil) ali »kurilo« sonce. 

V gospodinjstvih, pa tudi v šolah in vrtcih je zlasti težko – če ne celo nemogoče – zagotoviti dovolj sestavin, da bi lahko kompost sestavili naenkrat. Sveže rastlinske odpadke je pač treba hraniti več mesecev, zato si bomo le težko omislili res hitro kompostiranje. No, večina ljudi ga niti ne potrebuje. V primeru počasnejšega kompostiranja nam koristi, če imamo vsaj dva ali več kompostnih kupov oziroma kompostnikov, v njih pa kompost v različnih fazah zorenja. Priporočamo tudi, da v »počasni« oziroma hladni kompost ne dajete osemenjenih ali obolelih rastlin, saj temperature v njem ne bodo dovolj visoke, da bi onesposobile (plevelna) semena in bolezenske klice.

Kakor koli že, tudi kompostiranje lahko prikrojimo svojim potrebam in zmožnostim!

PRIMERJAVA HITREGA (»VROČEGA«) IN POČASNEJŠEGA (»HLADNEGA«) KOMPOSTIRANJA
V okviru projekta Kompost gre v šolo, ki ga sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor, smo od maja do oktobra izpeljali deset regionalnih delavnic po vsej Sloveniji. Ugotavljamo, da »počasni« postopek ni znatno dostopnejši le za gospodinjstva, temveč tudi za šole in vrtce. 

Več o izkušnjah, ki smo jih dobili pri tem projektu, bomo spregovorili na posvetu, namenjenemu udeležencem projekta in članom Šolskih ekovrtov, ki bo na začetku decembra potekal v Ljubljani. Več o projektu Kompost gre v šolo si lahko preberete na spletnem naslovu http://www.itr.si/kaj-delamo/projekti/kompost-gre-v-solo-ekosklad/.

Značilnosti

Vroče kompostiranje

Hladno kompostiranje

Čas dozorevanja komposta

dva do tri mesece; pri intenzivnem premetavanju lahko tudi manj, brez premetavanja pa pol leta

leto dni ali več

Čas za oblikovanje komposta

naenkrat

postopoma, vso sezono

Natančnost pri razmerju sestavin komposta

razmerje med »rjavimi« in »zelenimi« sestavinami naj bo takšno, da bo razmerje med ogljikom in dušikom znašalo 30 : 1*

razmerje med »rjavimi« in »zelenimi« sestavinami je enako kot pri vročem kompostiranju, vendar smo lahko nekoliko manj natančni

Temperatura v notranjosti kupa

60 °C do 71 °C

21 °C do 32 °C

Plevelna semena uničimo

da

ne

Primernost metode

če gnojilo potrebujemo hitro; če so nam hkrati na voljo vse sestavine

če lahko sestavine dodajamo samo postopoma (organski odpadki iz kuhinje, zeleni vrtni odpad …)

Druge značilnosti

manjša izguba hranil, večja učinkovitost procesa, večji vložek dela

manjši vložek dela


* Približno tako razmerje med ogljikom in dušikom dobimo, če vzamemo dva dela »zelenih« sestavin (sveža trava in zeli, sveži odrezki zelenjave in sadja …) in en del »rjavih« sestavin (suho listje, vejice in veje, lubje, suha trava – seno, slama). To velja za nezdrobljene/nestlačene rjave sestavine, če pa rjave sestavine zdrobimo oziroma gosto »napakiramo«, vzamemo štiri dele zelenih in en del rjavih sestavin.

Ključne besede:
kompostiranje, humus, kompost, projekt, ITR, šolski ekovrt

 

Sorodni članki:

1,660156E-02

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: