Skupaj razkrivamo

9.10.2018

Sezona težav pred vrati?
Besedilo: Sanja Lončar 

Zakaj se obdobje bolečin, depresij, prebavnih težav, kandide in prehladov začne s krajšanjem dneva? 

Je res sprememba v naravi tista, ki kot s pritiskom na stikalo odklene skrinjico s težavami, ali bi lahko še naprej živeli in se počutili, kot da smo še vedno v sončnem obdobju leta?
Krajšanje dneva, pomanjkanje sonca ter presežek vlage in mraza zagotovo vplivajo tudi na spremembe naše biokemije. Vlažno okolje ustreza kvasovkam, plesnim in nabiranju sluzi. Mraz nas krči in zato nekateri zožani prehodi v telesu postanejo še bolj občutno neprehodni. 

Spreminja se tudi naša prehrana, v kateri je iz dneva v dan manj svežih, živih in z biofotoni bogatih živil. Namesto tega začnemo uživati več škrobov, sladkorjev, beljakovin, kar v telesu pušča vse več kislih presnovkov, ti pa postajajo odlična podlaga za kronična vnetja. 

Več bivanja v zaprtih prostorih ima za posledice tudi vdihavanje slabega zraka, večjo izsušenost ter večjo izpostavljenost elektromagnetnemu smogu brezžičnega interneta, varčnih in LED-sijalk ter drugih za telo obremenjujočih tehnologij.

Kaj lahko storimo?
Ko narava pomaga manj, moramo sami storiti več. Če razumemo opisane procese, potem je ohranjanje našega zdravja v naših rokah. Sami moramo zagotoviti več toplote in svetlobe, odpravljati zastoje in omogočati boljše pretakanje telesnih tekočin. 

O živilih, ki grejejo, smo na teh straneh že veliko pisali. Naše najboljše prijateljice postanejo tople začimbnice, ki opravijo veliko dela hkrati – grejejo, odpravljajo sluz, blokirajo kopičenje težkih kovin, preprečujejo vnetja, delujejo kot močni antioksidanti in za povrhu držijo na vajetih še kvasovke in parazite. V prvo linijo zimske obrambe zato uvrščamo ingver, kurkumo, cimet, piment, šetraj, origano, hren ...

Manj gibanja = več težav
Največja težava, ki jo prinaša zimski čas, je naša pasivnost. Pogled na sivo nebo mnogim vzame voljo do sprehoda, na vrtu pa nimamo kaj početi, zato večina ljudi jesensko-zimski čas presedi pred zasloni televizorjev ali računalnikov. 

Dolgo sedenje je za zdravje bolj nevarno od kajenja, ugotavljajo znanstveniki. Človek je preprosto narejen za nenehno gibanje. Le tako lahko naši limfa in fascialna mreža pretakata tekočine, v nasprotnem primeru pa se hitro spremenimo v postano mlakužo, v kateri se zaredi marsikaj. 

Četudi imate sedečo službo ali ste upokojeni in ste doma, zavestno naredite načrt, da vsake pol ure spremenite svoj položaj. Vstanite od mize ali s kavča in naredite vsaj 100 korakov – videli boste, da bo občutek lesenosti hitro izginil. Dodatno pa si pomagajte tudi z naravnimi sredstvi, ki redčijo kri in izboljšujejo cirkulacijo. Tu bi vam ponovno lahko naštela enake začimbnice kot zgoraj! Predvsem kurkuma in ingver s ščepcem popra sta čudežno učinkovita pri mehčanju sklepov. Za kurkumo celo pravijo, da je »telovadba za lenuhe«, ker z njenim uživanjem izboljšamo cirkulacijo podobno, kot če bi telovadili.  

Krajši dan – daljši spanec
Včasih je bil človek uglašen z naravo in so njegove aktivnosti sledile dolžini dneva. Zato se je v času dolgih dni veliko delalo, ko pa so se dnevi skrajšali, se je podaljšal tudi počitek. Ker takrat (na srečo) ni bilo televizije in interneta, so bile večerne aktivnosti sproščujoče in kot takšne odlična popotnica za dober spanec. Danes, namesto da bi se v drugi polovici dneva umirjali, telo razburjamo z različnimi opravili, burnim družabnim življenjem, večernimi vadbami, stresnim TV-programom ... Tako namesto da bi spodbudili izločanje melatonina, spodbujamo kortizol in izčrpavamo telo, povečujemo nivo stresnih hormonov in smo na koncu na smrt utrujeni, ne moremo pa zaspati.

Če želite zdravi skozi jesen in zimo, je urejanje ritma spanca ena od prednostnih nalog. Telo se servisira, obnavlja in čisti le ponoči, v fazah zelo globokega spanca. Ker je v času kratkih dni več obremenitev, je logično, da se podaljšuje potrebni čas za regeneracijo. Zato na spanec ne glejte kot na izgubo časa – ravno nasprotno, to je vaša najboljša naložba v zdravje!

Za dober spanec je pomembno, da glavo in telo počasi umirjamo nekaj ur pred odhodom v posteljo. Večerna svetloba naj bo čim bolj rumena. Stare, klasične žarnice z nitko in halogene sijalke so imele veliko boljši spekter svetlobe od modernih varčnih in LED-sijalk, ki zaradi presežka modre svetlobe v spektru zavirajo izločanje melatonina in nam tako kratijo spanec. 

Pri vzpostavljanju ritma spanja in tudi pri presežku morečih misli lahko pomaga baldrijan, zdravilna rastlina z dokazanim učinkom na odpravljanje nespečnosti in poglabljanja kakovosti spanca. Pri manjših težavah pomaga tudi hmeljev čaj. 

Črevo kot hranilnica za nepridiprave?
Jeseni miške silijo v hišo, bolhe iščejo pse in mačke, na katerih bi lahko prezimile na toplem, in tudi paraziti iščejo nove gostitelje. Zagotovo niste navdušeni nad idejo, da bodo za svoj hotel izbrali vaše črevo.  
 
Manj gibanja, manj zaužite sveže hrane in vlaknin, splošen upad energije – vse to so okoliščine, ki parazitom in kvasovkam omogočajo hiter razvoj, zato ne preseneča, da se tudi težave z njimi pozimi okrepijo. 

Naši predniki so zato pozimi skoraj vsak dan uživali fermentirano zelenjavo, česen, hren, feferone, šetraj in druge začimbnice, s katerimi so delali red v črevesju. Dobro bi bilo, če bi čim več te modrosti vrnili v svoje življenje. 

Ker je zelo verjetno, da že gostite kandido in zajedavce, lahko posežete po še bolj učinkovitih metodah. Gre namreč za trdovratne organizme, ki se znajo zabubiti in obstati kljub našim ukrepom, zato si lahko pri njihovem obvladovanju pomagamo tudi s snovmi, ki znajo raztopiti njihove zaščitne ovojnice.  

Probiotiki pri svojem razvoju izločajo hidrogen, ki zavira kvasovke. Dobre maščobe, kot sta kokosova ali svinjska, raztapljajo celične ovojnice številnih patogenov in jih tako onemogočajo pri razmnoževanju. Izjemno čistilno delovanje ima tudi papaja, ki je sposobna dobesedno prebaviti parazite v tankem in debelem črevesju. Za razliko od sinteznih pripravkov, ki vsebujejo strupe, papaja namreč opravi delo s pomočjo encimov. Ti raztopijo kožico askarid, oksiurov in trihurisov in tako omogočijo telesu, da jih prebavi. V času, ko uživamo encime papaje, je dobro zmanjšati vnos drugih beljakovin, ker se bo sicer papain bolj ukvarjal z zrezki in ne z glistami. Seveda pa ga lahko uporabimo tudi za pospeševanje prebave, če (ko) nam v telesu obtiči preobilen beljakovinski obrok. 

Papain je odličen proteolitični encim, ki v telesu hitro razkraja tudi otekline, o čemer boste lahko več prebrali tudi v knjigi Naravne rešitve za bolečine

Kot vidite, zima sama po sebi ne prinaša težav, ki jih ne bi bilo mogoče omejiti ali v celoti odpraviti. Zato se ne pustite kolektivni navadi tarnanja nad jesenskimi dnevi. Vse je v naših rokah – zato pojdimo in uživajmo v razkošju jesenskih barv, nabiranju kostanjev, izdelavi zimskih šopkov, iskanju gobic, nabiranju jesenskih kopriv …

Ključne besede:
depresija, bolečine, prebavne težave, kandida, prehlad, mraz, prehrana, toplota, gibanje, limfa, fascija

 

Sorodni članki:

0,015625

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Nič vas ne stane, da to omogočite.
Od tega lahko celo nekaj imate.

Beri naprej >>>