Skupaj razkrivamo

13.8.2018

Šport kot bližnjica do zdravja – ali bolezni?
Besedilo: Sanja Lončar in Pika Klančnik

Kot nasprotje življenjskemu slogu »pisarna-avto-kavč« vse bolj narašča priljubljenost ekstremnih športov, pri katerih ljudje premagujejo meje telesnih zmožnosti. Knjige tipa »kako je trgovski potnik po tistem, ko je prebolel neozdravljivega raka, v 60. letu življenja postal ultramaratonec« se odlično prodajajo in navdihujejo množice.

Nekaterim res uspe ozavestiti in kultivirati moč, ki jo ima duh nad telesom, in tako doseči tudi to, o čemer navadni smrtniki menijo, da je nemogoče. Žal njihovi dosežki motivirajo številne posnemalce, ki si mislijo: »Če je lahko on(a), bom tudi jaz.« In se lotijo maratonov, triatlonov, kolesarjenja okoli sveta ali osvajanja osemtisočakov, čeprav so še do včeraj »telovadili« le z računalniško miško, pritiskanje sklopke in plina pa je bilo njihova edina telovadba za noge. 

Tako imamo v Sloveniji vsako sezono po trideset maratonov, kar nas, preračunano na število prebivalcev, zagotovo uvršča v sam svetovni vrh. Da bo vse še vznemirljivejše in adrenalinsko, tečemo tudi po planiški skakalnici velikanki, gonimo poni na Vršič, osvajamo kristalno palačo, tečemo ponoči ali 106 kilometrov po gorovju … in da bo še zanimiveje, temu dodajamo še ovire (oviratlon). 

Pa smo zaradi vsega tega bolj zdravi? 
»Bolje, da športajo, kot da se drogirajo,« je reko tekačev komentiral stari športni veteran. Če bi le vedel, da bodo mnogi od teh, ki zdaj športajo, še hitreje končali na drogi, sem si mislila, pri čemer nimam v mislih nedovoljenega dopinga. Skrajno izčrpavanje telesa hitro pripelje do obrab, kar je v zadnjem času opazno tudi po porastu težav s koleni in hrbtenico. 

Tako kot so na hitro dosegli »dobro formo« si mnogi želijo tudi enako hitro odpraviti bolečine. Zato protibolečinske tablete »zobajo« kot bombone, s protibolečinskimi geli pa se mažejo, kot da bi šlo za kreme za sončenje. Tako želja po zdravem življenjskem slogu številne ljudi pripelje na »območje somraka« – ko telesne obrabe in kronične bolečine ustavijo ambicije ter jih postavijo še nižje od točke, na kateri so bili predtem. Kot svarijo tudi zdravniki, ki se ukvarjajo z bolečinami, skrbi dejstvo, da velik odstotek ljudi, ki jih doletijo kronične bolečine, konča v depresiji. 

Poraba protibolečinskih sredstev v Sloveniji narašča. Največ jih uporabimo za blaženje glavobolov in mišično-skeletnih bolečin. Najbolj pa skrbi trend predpisovanja opioidnih zdravil, ki povzročajo odvisnost. Včasih so bila ta zdravila namenjena le bolnikom v zadnji fazi raka in v podobnih stanjih, ko je bilo blaženje bolečine edino, kar je bilo mogoče storiti za umirajočega človeka. Dandanes pa opioidna sredstva vse bolj uporabljajo kot protibolečinska sredstva, zlasti po operativnih posegih in pri kroničnih bolečinah. 

Zdravniki kot dilerji?
Zaradi tovrstne protibolečinske strategije v ZDA vsako leto zaradi posledic jemanja opioidov umre več ljudi, kot jih umre zaradi uporabe heroina in kokaina skupaj. V 2014 je zaradi predoziranja z opioidnim analgetikom v ZDA umrlo kar 28.600 oseb!

Ker gre za dražja (beri: donosnejša) zdravila od običajnih protibolečinskih sredstev, farmacevtska industrija vlaga velike napore v povečanje njihove porabe na vseh trgih. Slovenski ni izjema. Ta trend prihaja k nam z nekaj zamude in le upamo lahko, da bodo hude posledice, s katerimi se že srečujejo na drugi strani Atlantika, streznile zagovornike predpisovanja tovrstnih zdravil in preprečile, da bi zdravniki dobesedno postali dilerji. 

V Sloveniji je skoraj vsak tretji recept in vsak drugi evro iz skupine N (protibolečinska zdravila z delovanjem na živčevje) namenjen opioidnim analgetikom! Največ predpisanih opioidov (371.000 receptov) je bilo iz skupine drugi opioidi (N02AX), v katero so uvrščena zdravila s tramadolom (skoraj 50.000 receptov) ter kombinacije tramadola in paracetamola (skoraj 313.000 receptov). Med letoma 2010 in 2017 se je poraba opioidnih analgetikov povečala za 48 odstotkov, poraba drugih analgetikov in antipiretikov (DAA), večinoma paracetamola, pa za 85 odstotkov.

Do kam lahko gre?
Predstavljene številke nam niso dale miru. V sodelovanju s strokovnjaki na tem področju se že nekaj časa ukvarjamo s problematiko bolečin. Seveda nas v okviru našega projekta najbolj zanima, ali obstajajo učinkovita naravna sredstva, s katerimi bi lahko ublažili ali odpravili bolečine, in to brez neželenih učinkov. Navdušeno ugotavljamo, da nas narava tudi na tem področju podpira ter ponuja številne učinkovite, celo enakovredne rešitve, s katerimi lahko zmanjšamo ali nadomestimo porabo sinteznih učinkovin. 

Razburljivo spoznavanje z naravnimi rešitvami za mišično-skeletne bolečine se obeta že to jesen. Knjiga bo izšla na začetku oktobra, prednaročilo pa bo možno do 30. septembra. Po 15. avgustu jo boste lahko prelistali na spletni strani www.shop.zazdravje.net.

Prisotnost je najpomembnejša!
Potrebo po boljši skrbi za krvni obtok, čistost limfe, pravilno presnovo in svoje telo nasploh, še vedno najlažje zadovoljimo s hojo in plavanjem, vendar pa ta športa ne ponujata nič posebnega, nič, s čimer bi se lahko postavljali na socialnih omrežjih in s čimer bi naredili vtis na prijatelje. Še več – športi, ki nas silijo v primerjanje z drugimi, nas nenehno držijo v odsotnosti. Ne poslušamo sebe, svojega ritma in svojih potreb, ampak vso pozornost usmerjamo na tekmece ali tiste, s katerimi se radi primerjamo. 

Tudi znanstvene raziskave so dokazale, da telovadba, pri kateri nismo tudi mentalno prisotni, telesu ne koristi. Opazovali so tri skupine. Ljudje iz prve so redno telovadili. Ljudje iz druge skupine so sedeli v istem prostoru, opazovali telovadce in si zamišljali, da tudi sami izvajajo enake gibe. Tisti iz tretje skupine pa so spremljali športne dogodke na televizijskem zaslonu. Pri udeležencih iz vseh treh skupin so z različnimi meritvami ugotavljali stanje mišične mase, trdnost kosti, prekrvavljenost, raven kisika v krvi … Kot je bilo pričakovano, so najslabše napredovali gledalci športnih prenosov. Toda raziskovalce je presenetilo dejstvo, da so največji napredek izmerili pri skupini, ki je opazovala telovadce in si zamišljala, da izvaja enake gibe.

Izvajanje joge, telovadba ali fitnes, pri katerem samo opazujete druge ali pa razmišljate o tem, kaj boste počeli, ko se boste vrnili domov, telesu očitno ne koristi. In nasprotno: če se zavedamo vsakega giba in ga vizualiziramo, deluje na naše telo. 

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 

23,5 milijona evrov za zdravila proti bolečinam
Leta 2016 je bilo za zdravila proti bolečinam pri nas predpisanih 2,27 milijona receptov, zanje pa je bilo porabljenih 23,5 milijona evrov. V povprečju vsaka druga oseba v Sloveniji na leto dobi vsaj en recept za sredstvo proti bolečinam mišično-skeletnega sistema. 

V tej skupini (ATC, skupina M) so zdravniki najpogosteje predpisali zdravila s protivnetnim in protirevmatičnim učinkom (966.000 receptov), kar pomeni 468 receptov/1000 prebivalcev in stroške v višini 8,5 milijona evrov. 

Paracetamol niso bomboni!
Malokdo se zaveda, da ima paracetamol številne neželene učinke in da je lahko v odmerku 6 do 10 gramov celo smrtonosen! Enkratni odmerek zato ne sme preseči 1 g paracetamola, dnevni odmerek pa ne 4 g. To učinkovino je najti v protibolečinskih tabletah z različnimi imeni (Lekadol, Daleron, Calpol, Tevitanol, Panadol …). Tu so še vse možne kombinacije paracetamola z drugimi učinkovinami, ki so v rabi za lajšanje simptomov gripe in prehlada (Coldrex, Panadol Extra, Paramax …). 

V Veliki Britaniji zastrupitve s paracetamolom predstavljajo 41 odstotkov vseh zastrupitev z zdravili. Pri nas je položaj nekoliko boljši; ko gre za zastrupitve, je paracetamol »šele« na dvanajstem mestu med vsemi zdravili.

Polovica predpisanih zdravil je protibolečinskih
Med desetimi najpogosteje predpisanimi zdravili v letu 2016 je kar pet protibolečinskih zdravil: tablete Lekadol (500 mg), filmsko obložene tablete Nalgesin Forte (550 mg), kapsule Naklofen Duo (75 mg), tablete Analgin (500 mg) in filmsko obložene tablete Doreta (37,5 mg; kombinacija šibkega opioidnega analgetika tramadola in paracetamola). Ta statistika ne zajema protibolečinskih sredstev, ki jih kupimo sami ali jih dobimo med bolnišničnim zdravljenjem.

Ključne besede:
ekstremni športi, šport, izčrpavanje telesa, obraba kolen, hrbtenica, depresija, protibolečinska sredstva

 

Sorodni članki:

1,501465E-02

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine: