Skupaj razkrivamo

5.6.2018

Cena življenja v zaprtih prostorih: kronično pomanjkanje vitamina D
Besedilo: Diana Vlahinič

Ko boste brali to besedilo, bo dan že precej krajši od noči, sonček pa vse bolj podoben varčni žarnici. Sončenja je konec, s tem pa tudi polnjenja zalog z vitaminom D. 

Od sedaj naprej bodo naše zaloge tega vitamina le še kopnele in žal pri večini populacije skopnele, še preden pride prava zima. 

Pomanjkanje tega »sončnega« vitamina, ki je v resnici prohormon in se v telesu tvori v aktivno hormonsko obliko, nosi številne posledice za naše zdravje. Psihične in fizične, saj velja vitamin D za najpomembnejši regulator aktivnosti imunskega sistema, ki modificira funkcije približno 450 genov ter 4.500 funkcij imunskega sistema. Pomanjkanje vitamina D v našem telesu ima lahko zato dejansko hude posledice za naš imunski sistem. 

Razvijejo ali poslabšajo se lahko ne le nihanja razpoloženja in depresije, temveč tudi različne degenerativne in kronične bolezni, kot so revmatoidni artritis, lupus, luskavica, bolezni ščitnice, multipla skleroza ... in nenazadnje tudi rak. 

Težave s pomanjkanjem vitamina D se najbolj poslabšajo v jesenskih in zimskih mesecih, ko preživimo veliko časa za štirimi stenami. Mnogi tega pomanjkanja tudi poleti ne uspejo nadoknaditi. Ker v zimskem času trpi zaradi pomanjkanja vitamina D že večina populacije, strokovnjaki ocenjujejo, da gre za pandemijo.

Moje izkušnje s strankami, ki so si testirale vitamin D v telesu, to redno potrjujejo. Vsem, ki boste ostali skeptični tudi po prebranem članku, toplo priporočam, da si testirate vrednosti vitamina D v telesu (s krvnim testom v laboratoriju). Če boste test opravili ob koncu poletja in bodo vaše ravni že takrat na spodnji kritični meji, si lahko predstavljate, kako nizke bodo pozimi, npr. meseca februarja …
 
Zakaj je “shramba prazna”?
Kreme za sončenje res varujejo pred nevarnimi UV-žarki, vendar hkrati preprečujejo tudi nastajanje vitamina D. Kdor je bral priročnik Resnice in zmote o soncu, že ve, da uporaba zaščitne kreme s SPF8 zmanjša pretvorbo vitamina D za 90 %, višji faktorji, SPF30 in več, pa zmanjšajo pretvorbo celo za 99 %.

Poleg tega ni dovolj le to, da sonce zunaj sije, mi pa v prijetni senčki pijemo limonado ter kožo nastavimo le zgodnjim jutranjim in poznim popoldanskim sončnim žarkom. Dejansko je za tvorbo vitamina D potrebno, da se soncu izpostavimo nezaščiteni prav v času t. i. “nevarnih ur”, torej med 10. in 15. uro, ko je naša senca najkrajša in so sončni žarki pod ugodnim kotom. Varno izpostavljanje v takšnih urah pa je možno le, če smo začeli že zgodaj spomladi in telo navadili na UV-žarke. V 14 dneh dopusta ni možno nadomestiti zamujenega.

Ker pa nas z vseh strani strašijo glede nevarnosti sonca,  se mu nekateri ljudje žal popolnoma izogibajo. Če ste tudi vi med njimi, je nujno, da vitamin D dodajate celo leto, tudi poleti. Vsi ostali pa vsaj v jesenskih, zimskih in pomladnih mesecih, saj so to meseci, ko je sonca premalo ali sije pod neugodnim kotom za tvorbo vitamina D. 

Simptomi pomanjkanja vitamina D so lahko zelo “tihi”, torej takšni, da jim ne pripisujemo prevelike pozornosti, ali tako splošni, da niti pomislimo ne, da gre lahko za pomanjkanje vitamina D. To pa lahko vodi do vedno večjih težav in tudi resnih bolezni.

Najpogostejši simptomi pomanjkanja vitamina D:
- pridobivanje teže,
- zmanjševanje kostne mase in zlomi,
- izčrpanost in splošna utrujenost,
- mišični krči in šibkost,
- bolečine v kosteh in sklepih,
- težave s sladkorjem v krvi,
- slab imunski sistem (dovzetnost za okužbe),
- znižane vrednosti kalcija,
- nihanja razpoloženja in razdražljivost,
- depresija.

Pomanjkanje vitamina D lahko privede do večjih in resnih težav in bolezni, med katerimi so:
- rahitis pri otrocih,
- astma,
- diabetes,
- perodontalne bolezni,
- kardivoaskularne bolezni (visok krvni tlak in/ali postopno srčno popuščanje),
- fibromialgija,
- osteoporoza in/ali osteopenija,
- 17 različnih vrst raka (vključno z rakom prsi, prostate in črevesja),
- avtoimunska obolenja,
- Parkinsonova bolezen,
- Alzheimerjeva bolezen,
- sindrom kronične utrujenosti,
- alergije,
- kožne bolezni (dermatitisi, ekcemi ...) in
- številne druge bolezni.

Študij, ki potrjujejo povezavo med (pre)nizko vrednostjo vitamina D v telesu in avtoimunskimi obolenji, je mnogo. Ker vitamin D sodeluje v tako številnih procesih telesa (med drugim tudi pri absorpciji kalcija in fosforja v telo) in imunskega sistema, je tudi seznam bolezni, ki jih povezujemo s pomanjkanjem vitamina D, izjemno dolg. Lahko bi rekli, da moramo brez dvoma poskrbeti za zadostne vrednosti vitamina D v telesu, če si želimo zagotoviti zdravje. Res je, da je razvoj katerekoli bolezni povezan z različnimi neravnovesji v telesu, fizičnimi in psihičnimi, in da ima pri tem izjemno vlogo tudi naše črevesje, kjer je sedež imunskega sistema, a brez zadostnih vrednosti vitamina D zdravja ne moremo ohranjati. 

Vitamin D in kalcij
Veliko več pozornosti kot le kalciju (tudi pri zaščiti pred osteoporozo) bi morali nameniti vitaminu D. Seveda sta nesporno pomembna oba, a v današnjem času in ob današnji prehrani je veliko večja težava pomanjkanje vitamina D kot pa pomanjkanje kalcija. Kalcij načeloma zelo enostavno prejmemo iz hrane, in to v dovolj veliki količini (veliko ga vsebuje vsa temnozelena listnata zelenjava, npr. špinača in regrat, pa kitajsko zelje ter suhe fige, pomaranče in tudi semena in oreščki, npr. sezam, mandlji ...; odsvetujem pa vam uživanje kalcija iz živalskih virov). Težava je v resnici v pomanjkanju vitamina D, katerega pa, kot smo že ugotovili, v telesu večinoma nimamo v dovolj visoki koncentraciji, če ga ne dodajamo. Prav vitamin D pa sodeluje pri absorpciji kalcija v naše telo. Lahko zaužijemo še toliko dopolnil s kalcijem ali s kalcijem bogate hrane, a če nam bo primanjkovalo vitamina D, bo absorpcija kalcija otežena in zmanjšana, kalcij pa se bo tudi nalagal na napačnih mestih in se ne bo absorbiral tja, kamor želimo. Pri tem igra pomembno vlogo tudi magnezij. 

Kako dobiti dovolj vitamina D?
Obstajata le dva zanesljiva vira vitamina D, in sicer izpostavljanje sončnim žarkom, ki mora biti prisotno skozi celo leto, ter prehranska dopolnila (v obliki kapljic, kapsul, oljne raztopine ...). 

Preko hrane pogosto ne moremo prejeti zadovoljivih količin vitamina D. Živil, ki vsebujejo vitamin D, je zelo malo in tudi vrednosti vitamina D v njih so tako nizke, da ne zadostijo dnevnim potrebam telesa. Hrana, ki je dodatno obogatena z vitaminom D (npr. mleko, ki mu dodajajo vitamin D), vsebuje običajno vitamin D2 in ne D3. Prav slednji (D3) pa naj bi bil veliko bolj učinkovit in njegova pretvorba v telesu bistveno hitrejša in večja kot pri vitaminu D2. Poleg tega bi morali za zadostitev dnevnih potreb telesa po vitaminu D zaužiti toliko hrane, obogatene s tem vitaminom, da je to v praksi fizično nemogoče. Zato je priporočljivo dodajanje naravnega vitamina D3 v obliki prehranskega dopolnila, ki ne vsebuje nobenih sintetičnih sestavin. 

Bodite pozorni, da vedno izberete naravno obliko prehranskega dopolnila in da vsebuje obliko D3 (holekalciferol oz. cholecalciferol). Sama svetujem uživanje vitamina D3, ki je popolnoma naraven in pridobljen iz lišajev, in ne tistega, ki ga pridobivajo iz lanolina, torej maščobe ovac, saj vemo, da se toksini skladiščijo v maščobah. Tudi sintetičen vitamin D3 ni najboljša izbira, saj ima bistveno slabšo biološko razpoložljivost in s tem lahko zmanjšano sposobnost absorpcije v telo, tvori lahko več odpadnih snovi v telesu, hkrati pa je lahko poln sintetičnih dodatkov in stabilizatorjev. Naravni vitamin D3 iz lišajev je zato vedno moja prva izbira.

Za boljšo absorpcijo zaužijte vitamin D po obroku, najbolje po zajtrku ali kosilu.

Koliko vitamina D potrebujemo?
Vprašanje je zelo individualno, ker je odvisno od tega, kakšne so vaše vrednosti v krvi, a praksa kaže, da je za dvig vitamina D v telesu potrebnih vsaj 4.000 IU dnevno, za vzdrževanje zadovoljivih ravni pa 2.000 IU dnevno. Potrebe se seveda spremenijo pri kroničnih, degenerativnih in avtoimunskih boleznih. Otroci naj bi uživali med 400 in 1.000 IU dnevno. 

Če se boste odločili za testiranje vitamina D v laboratoriju, je dobro vedeti, da so optimalne ravni vitamina D v krvi približno 1- do 2-krat višje (nekje med 50 in 80 µg/l), kot je določena spodnja kritična meja naših laboratorijev (ki je 30 µg/l). Moj nasvet je, da stremite k optimalnim ravnem, ne le k približanju spodnji kritični meji, ker se bo to poznalo na vašem zdravju in počutju.

Ključne besede:
vitamin D, imunski sistem, UV žarki, krema za sončenje, sonce, sončenje, kalcij, D3 vitamin, kri

 

Sorodni članki:

0,03125

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Nič vas ne stane, da to omogočite.
Od tega lahko celo nekaj imate.

Beri naprej >>>