Skupaj razkrivamo

14.5.2018

Kdo bo zastopal vaš glas?
Piše: Jure Pogačnik

V poplavi predvolilnih pravljičnih obljub in lepih obrazov, ki nas nagovarjajo s plakatov, ponovno grozi, da bomo pozabili na bistvo – vsebino, ki jo s svojim glasom podpiramo ali ne. Na predvolilnih srečanjih bomo zagotovo zelo malo slišali o tem, kaj bodo stranke storile za zmanjšanje splošnega zastrupljanja, ki smo mu izpostavljeni vsak dan skozi pesticide, geoinženiring, načine pridelave in predelave živil, vse večjo prisotnost gensko spremenjenih organizmov, elektromagnetni smog, nekatere oblike zdravljenja in podobno. 

Vas zanima, za kaj si bodo stranke prizadevale pri temah prehrane, zdravstva, šolstva ...?

Preglednico odgovorov na najbolj relevantna vprašanja za »malega človeka« je pripravil Jure Pogačnik.

Kljub prizadevanjem, mu ni uspelo dobiti odgovorov vseh strank. Lahko pa preberete, kaj so odgovorila vodstva naslednjih strank:
ZD – Za zdravo družbo
AČZS – Andrej Čuš in zeleni Slovenije
SDS
SLS
Desus
Nsi

Kdo so ljudje v vodstvih strank in koliko so bili do sedaj angažirani za dobrobit družbe v prostovoljnem delu in podobno?
Stranke tu presenetljivo navajajo izkušnje z delom v NVO in prostovoljnim delom za večino oseb v svojem vodstvu. Zato odgovorov na ti dve vprašanji ne predstavljamo, saj so si presenetljivo podobni in iz njih ni razbrati razlik med strankami. 

Stališča strank do pomembnih vprašanj na področju zdravja:

1. Prepoved gojenja gensko spremenjenih organizmov 

ZD

AČZS

SDS

SLS

Desus

NSi

za

proti

za

za

za

pogojno za


ZD: Za prepoved se bomo aktivno zavzemali. Tako kot v preteklosti, saj so naši člani avtorji različnih pobud za prepoved GSO in medijskih prispevkov na temo tveganj, povezanih z GSO.
 
Stranka AČZS je naknadno sporočila, da so napačno tolmačili vprašanje. So za popolno prepoved GSO.

2. Legalizacija konoplje v zdravstvene namena

ZD

AČZS

SDS

SLS

Desus

NSi

za

za

pogojno za

za

za

pogojno za


3. Vključevanje komplementarne in tradicionalne medicine v zdravstveni sistem 

ZD

AČZS

SDS

SLS

Desus

NSi

za

za

pogojno za

za

pogojno za

neopredeljeni


SDS (skrajšano):
Podpiramo tisto komplementarno medicino, ki je podprta z dokazi, kjer bodo določeni jasni pogoji za izvajanje dejavnosti in vzpostavljen učinkovit sistem nadzora. Menimo, da je ... potrebno uvesti stroge kriterije ..., kjer npr. homeopatijo lahko izvajajo le zdravniki z dodatnim izobraževanjem iz homeopatije.

4. Svoboda odločanja glede cepljenja

ZD

AČZS

SDS

SLS

Desus

NSi

za

za

proti ?

proti

proti

proti


ZD: Odpraviti je potrebno represijo za zagotavljanje precepljenosti, ki je v Sloveniji med najstrožjimi v svetu. Hkrati je potrebno poskrbeti za spoštovanje varnostnih mehanizmov, ki so bili do sedaj zanemarjeni, ter uvesti aktivno spremljanje stranskih učinkov in pomoč tistim, ki so utrpeli hujše in trajne posledice. 

SDS (skrajšano): ... Glede na to, da v praksi prihaja do primerov, ko starši otrok iz utemeljenih vzrokov odklanjajo cepljenja, bi bilo prav, da se jim tovrstno odklonitev pod določenimi pogoji tudi omogoči. Vsekakor pa menimo, da bi kot obvezna veljalo ohraniti tista cepljenja, ki jih kot obvezna priporoča WHO.

Desus: Smo za obvezno cepljenje. Verjamemo v moč preventive in osveščanja, nismo pa za kaznovalno politiko. Mora pa država obvezno zagotoviti najbolj kvalitetna cepiva, ki so trenutno na trgu.

5. Omejevanje uporabe brezžične tehnologije (wi-fi) 

ZD

AČZS

SDS

SLS

Desus

NSi

za

proti

proti ?

proti

proti

proti



ZD: Omejitev elektromagnetnega sevanja (EMS) je nujna predvsem pri otrocih. Po razpoložljivih znanstvenih ugotovitvah namreč otroci zaradi EMS utrpijo največjo zdravstveno škodo. Poleg tega je potrebno poskrbeti za osnovno informiranje o posledicah EMS. 

SDS: Smo proti omejevanju uporabe brezžične tehnologije, razen v primerih in na območjih, kjer lahko motnje vplivajo na potek postopkov, ki so za zdravje ali varnost posameznika ali državo bistvenega pomena.

Stranka AČZS je naknadno sporočila, da so napačno tolmačili vprašanje. So za omejevanje EMS.

6. Uporaba jedrske energije v Sloveniji

ZD

AČZS

SDS

SLS

Desus

NSi

proti

proti

pogojno za

za

pogojno za

za

 

7. Uporaba geoinženiringa v Sloveniji
 

ZD

AČZS

SDS

SLS

Desus

NSi

proti

proti

proti

proti

neopredeljeni

neopredeljeni



8. Uporaba plastičnih vrečk

ZD

AČZS

SDS

SLS

Desus

NSi

proti

proti

proti

proti

proti

proti

 

9. Baterijska reja v perutninarstvu

ZD

AČZS

SDS

SLS

Desus

NSi

proti

proti

proti

za

proti

neopredeljeni



10. Uvedba finančne policije 

ZD

AČZS

SDS

SLS

Desus

NSi

za

za

za

za

pogojno za

za

 

Programska izhodišča 

1. Zmanjševanje uporabe pesticidov 

ZD:
Nujna je popolna prepoved uporabe vseh škodljivih pesticidov. Po ocenah WHO na leto zaradi zastrupitve s pesticidi umre 2.5 milijona ljudi, 25 milijonov utrpi hujše posledice, 250 milijonov pa blažje. Podobno kot pri drugih problematičnih tehnologijah, se skriti stroški oz. škoda prenaša na zdravstvene sisteme, zdravje posameznikov in kvaliteto življenja. Potrebna je aktivna finančna in strokovna podpora lokalni samooskrbi, uporabi neškodljivih, naravnih pesticidov (npr. neem), uporabi homeopatije, permakulturi in biodinamiki.

AČZS:
Zagovarjamo preusmeritev subvencij v ekološko pridelano hrano, s čimer bi sledili cilju zdrave hrane, zdrave družbe. 

SDS:
Zavzemamo se za čim večjo pridelavo lokalne ekološke hrane, ki od njive do krožnika potuje najkrajši čas. Zaradi tega je zagotovljena svežina, višja hranilna vrednost in s tem kakovost živil, ki imajo višjo dodano vrednost in manjši negativni vpliv na okolje. Sledimo tudi smernicam evropskih inštitucij na tem področju, pa tudi analizam, ki jih opravlja Evropska agencija za varno hrano.

NSi:
Skladno z načeli varovanja okolja podpiramo ekološko kmetovanje. Slovenija je z dokaj naravno, ekstenzivno pridelavo na tem področju v prednosti, ki jo je treba izkoristiti. Spodbujamo pridelavo lastnih, avtohtonih vrst rastlin. Posledično se bo zmanjševala uporaba pesticidov.

SLS:
Pozitivno je, da se o tveganjih rabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS) pogovarjamo javno in izmenjujemo mnenja. Problem pa je, da se mnogokrat ne slišimo in velikokrat pred močjo argumenta zmaga argument moči, v primeru FFS je to javno mnenje, ki ga pogostokrat ne oblikujejo znanstvena dejstva, pač pa polresnice in čustva. Razprave o vsesplošnih prepovedih FFS, kot smo jim bili priča v primeru glifosata, so lahko nevarne, v kolikor kmetom ne ponudimo cenovno dostopne in primerljivo kakovostne alternative. S popolno prepovedjo določenih FFS bi naredili medvedjo uslugo tako evropskim kmetom kot potrošnikom, saj bi se s tem podražila kmetijska proizvodnja in hkrati povečala odvisnost od pridelkov iz držav, kjer so standardi uporabe FFS bistveno nižji kot v EU. Brez uporabe FFS bi namreč bilo pridelane skoraj polovico manj hrane, zato vsesplošne prepovedi določenih FFS, brez jasnih znanstvenih utemeljitev niso rešitev, še posebej ob dejstvu, da bomo do l. 2050 morali podvojiti svetovno proizvodnjo hrane.

Desus:
Da, podpiramo sonaravno kmetovanje. Podpiramo spodbude za prehod iz intenzivnega v ekstenzivno obliko kmetovanja, kar bo zagotavljalo pridelavo visoko kakovostne hrane. 


12. Razvoj lokalne prehranske samooskrbe v Sloveniji

ZD:
Ustvarjanje pogojev za povečevanje lokalne prehranske samooskrbe z zdravo organsko pridelano hrano je prioriteta in eno temeljnih programskih izhodišč stranke. Tudi zaradi dejstva, da je prav hrana, po Hipokratu, prvo zdravilo. 

AČZS: 
Subvencije za pridelavo ekološke hrane, povezovanje pridelovalcev in skupni nastop na trgu, povečanje lokalno pridelane hrane v šolah, vrtcih in drugih javnih ustanovah, povečanje obsega kmetijskih zemljišč v uporabi, povečanje obsega njih in dviganje stopnje samooskrbe z zelenjavo (vrtičkarstvo), omejevanje proizvodnje krme v nižinskih predelih in obnovitev degradirane kmetijske površine.

SDS:
Politika mora ustvariti pogoje tako na strani pridelave kot tudi na strani potrošnje. SDS daje največji poudarek družinskim kmetijam. Smiselno bi bilo dodeliti zemljišča za obdelavo tudi mestnemu prebivalstvu (vrtički za samooskrbo blizu urbanih središč). Menimo, da bo lokalna prehranska oskrba v prihodnosti vse bolj pomembna, Slovenija pa je država, ki lahko ugodno podnebje bolje izkoristi v ta namen.

Nsi:
Podprli bomo izgradnjo namakalnih sistemov ter zavarovanih prostorov (plastenjaki, rastlinjaki) za dvig rastlinske pridelave. Podpirali bomo revitalizacijo domačih slovenskih sort. Šole, vrtci, bolnišnice, domovi za ostarele in drugi javni zavodi za hrano porabijo približno pol milijarde evrov letno. Lokalni slovenski pridelki in izdelki so nemalokrat bolj kakovostni od uvoženih, vendar javnim ustanovam sistem javnega naročanja onemogoča, da bi kupovali zgolj lokalno pridelano hrano. Zato bomo hrano izvzeli iz sistema javnega naročanja in s tem povišali delež lokalno pridelane hrane v javnih ustanovah.

SLS (skrajšano):
Močno podpiramo razvoj trajnostne lokalne oskrbe s hrano. Lokalno in trajnostno pridelana, predelana in potrošniku čim hitreje distribuirana hrana po načelu »od njive do krožnika« mora biti ne le fizično, temveč tudi cenovno in v zadostnih količinah dostopna domačemu prebivalstvu, kar pa je pomembno tudi v izjemnih razmerah. Prehranska varnost je namreč ena od temeljnih varnosti vsake družbe, zagotavljanje trajnostne in varne preskrbe s hrano pa je izjemno pomembno še posebej v luči podnebnih sprememb, zaradi česar prihaja tudi do vedno bolj nezanesljivih letin kmetijskih proizvodov ... 

Desus:
Sklad kmetijskih zemljišč bomo reorganizirali tako, da bo zagotavljal uporabo zemljišč za proizvodnjo hrane, ne pa za zemljiške špekulacije. Spodbujali bomo ukrepe za povečanje samooskrbe, dodatna sredstva za izobraževanje in krepitev javnih služb v kmetijstvu. 


13. Zmanjševanje nasilja v šolah

ZD:
Glede na uspešne mednarodne projekte, ki so znanstveno dokazali zniževanje stopnje nasilja po uvedbi meditacije za učence in na osnovi tovrstnih uspešnih pilotnih projektov v Sloveniji, predlagamo uvedbo meditacije v izobraževalne in tudi ostale javne ustanove. Seveda podpiramo tudi druge, običajne ukrepe za zmanjšanje nasilja. 

AČZS:
Promocija in popolna implementacija prosocialnega Kodeksa miru, ki s svojimi osmimi načeli spodbuja razvijanje sposobnosti čustvovanja in vzpostavljanja odnosov, ki so osnovni mehanizem za preprečevanje nasilnega vedenja. Tega se morajo, poleg otrok, držati tudi nepedagoški delavci na osnovnih šolah in izvajalci obšolskih dejavnosti, ki prihajajo v stik z otroki. Vsi sestavni deli strategij za preprečevanje nasilja otrok pa morajo vključevati tudi prepoznavanje in prijavo nasilja v družini.

SDS:
Nasilje v slovenskih šolah je mogoče zmanjšati z vpeljavo manjkajočih ukrepov, ureditvijo odvečne zakonodaje v sistemu šolstva (glejte tudi odgovor na 15. vprašanje) ter z doslednim upoštevanjem in izvajanjem vzgojnega načrta, ki je v veljavi že od leta 2007.

Nsi:
Načrtno bomo uvedli in krepili etične vsebine, učitelje razbremenili administrativnega dela, da se bodo lahko bolj(e) posvetili otrokom. Posvetiti se je potrebno razvoju celostne osebnosti. Starše je potrebno aktivno vključiti v sooblikovanje vzgojnih in drugih dejavnosti šole, ki dvigajo kakovost. Šolski sistem mora preiti od količine h kakovosti. Smiselno vključevanje elementov pedagoških pristopov, ki vključujejo vzgojo za mir (npr. Montessori). Vse to bo pripomoglo k zmanjševanju nasilja v šolah.

SLS:
Nasilje v šolah in drugje je nedopustno in si moramo vsi prizadevati, da do tega ne bi prihajalo. Otroke je treba vzgajati s to miselnostjo, predvsem pa moramo biti odrasli za vzgled.  

Desus:
V osnovnošolske programe želimo uvesti več domovinske vzgoje in učenja socialnih veščin ter solidarnosti med ljudmi.


14. Zmanjševanja nasilja nad živalmi

ZD:
Nasilje ima različne oblike, pri tem pa vsaka vrsta nasilja spodbuja nastanek drugih. Zato je zmanjševanje nasilja nad živalmi sestavni del zavzemanja za nenasilno družbo. Zmanjšanje nasilja nad živalmi je pomembno za izboljšanje življenjskega okolja, zmanjšanje onesnaženja in boljše zdravje. Zavzemamo se za dvig standardov inšpekcijskih nadzorov in kazni v primerih trpinčenja živali ter predvsem za dvig zavesti na tem področju s pomočjo informiranja in izobraževanja.  

AČZS:
Že v tem mandatu smo predlagali spremembo Stvarnopravnega zakonika, s čimer bi žival opredelili kot čutečo bitje. S tem bi utrli pot vzpostavitvi živalske policije na srednji rok.

SDS:
Trenutno veljavni zakon o zaščiti živali podrobno določa odgovornost ljudi za zaščito živali, to je zaščito njihovega življenja, zdravja in dobrobiti, a bi zagotovo bilo potrebno zagotoviti večji in bolj temeljit nadzor pri izvajanju.
NSi:
Kadrovska okrepitev in jasne pristojnosti UVHVVR ter preventivno delovanje za preprečevanje nasilja nad živalmi.

SLS:
Obsojamo vsakršno nasilje, tudi nad živalmi, in podpiramo ukrepe, ki jih tako za Slovenijo kot vso EU določa strategija za dobro počutje živali in ukrepi za dobrobit živali, ki izhajajo iz EU zakonodaje in so preneseni v slovenski pravni red.

Desus:
Nasilje nad živalmi je nesprejemljivo, zato bo potrebno sprevržena dejanja prekvalificirati iz prekrška v kaznivo dejanje. Prve korake smo v tem mandatu že storili.

15. Kaj manjka šolskemu sistemu v Sloveniji in kaj je odveč?

ZD:
Manjka povezava med izobraževanjem in dejanskim življenjem. Manjkajo socialna znanja o odnosu do sveta okoli nas, do drugih ljudi, do samega sebe, kako premagovati ovire in težave v življenju, kako se soočati s stresom, zahtevami družbe, uspehom in neuspehom ... Manjka tudi upoštevanje potreb družbe in gospodarsko-razvojnih trendov s poudarkom na vplivih modernih tehnologij na trg dela. Potrebno je zagotoviti večjo avtonomijo učiteljev in uvesti nacionalni sistem participacije pri stroških predšolske vzgoje. V šolskem sistemu moramo nameniti enakovredno vlogo Waldorfski, Montessori in podobnim oblikam celovitejše vzgoje s spodbujanjem otrokove ustvarjalnosti in njegovih potencialov. V vrtce in šole je potrebno vpeljati možnost izbire subvencionirane organske veganske prehrane. Preveč je učenja faktografskih dejstev. 

AČZS:
Šolski sistem v Sloveniji ne temelji toliko na praksi kot na teoriji, zato ni opremljen s trenutnimi izzivi na trgu delovne sile. Potrebno je uvesti več prakse, prav tako pa vzpostaviti sistem dualnega izobraževanja.

SDS (skrajšano):
V slovenskemu šolskemu sistemu manjka jasna razmejitev pristojnosti staršev in učiteljev, spoštovanje učiteljev kot predstavnikov vzgojnih vrednot in strokovnih referenc ter lastna zahtevnost učiteljev do sebe kot moralne in strokovne entitete, kakor tudi tovrstna uveljavitev in priznanje v družbi. Manjka učinkovit način izbire ravnateljev kot branikov stroke in temeljnih vrednot, ki bodo zahtevni do sebe, svojih zaposlenih, do otrok, učencev in dijakov ter v okviru tega avtonomni v svojih stališčih. Manjka čas za ukvarjanje z učenci in dijaki. Manjka jasen, razumljiv in pravičen sistem zunanje evalvacije šol. Manjka strokovna učiteljska zbornica kot partner odločevalcu ...

NSi:
Slovenski izobraževalni sistem je osredotočen predvsem na kvantiteto usvojene snovi, premalo pa na kakovost. Manjka učenje inovativnosti, spodbujanje samoiniciativnosti in podjetnosti. Končni cilj učenja mora biti po mnenju NSi razvijanje "prilagodljivih kompetenc", to je zmožnost, da naučeno in osmišljeno znanje in razvite veščine uporabljamo v različnih situacijah na prožen in ustvarjalen način.

SLS (skrajšano):
Zavzemamo se za številne reforme, med katerimi je zelo pomembna reforma slovenskega šolstva. Zavedamo se in opažamo, da je šolski kurikulum v zadnjih letih postal preobsežen, z veliko nepotrebnih podatkov, kar učiteljem omejuje možnosti za kreativen način poučevanja, otroke pa preobremenjuje. Po mnenju SLS-ovih strokovnjakov s področja šolstva, je treba program prevetriti in narediti takšnega, da bodo lahko otroci vse potrebno naredili v šoli in da po vzoru skandinavskih držav ne bo več domačih nalog. ... Poleg tega se v SLS zavzemamo za ukinitev nacionalnega preverjanja znanja, ki je kot tak sam sebi namen. 

Desus:
Več prakse, več vajeništva ter povezave med izobraževalnimi ustanovami in gospodarstvom. 


Ključne besede:
cepljenje, stranke, NVO, zdravje, GSO, konoplja, tehnologija, Wi-fi, jedrska energija, plastika, pesticidi

 

Sorodni članki:

0,046875

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Nič vas ne stane, da to omogočite.
Od tega lahko celo nekaj imate.

Beri naprej >>>