Skupaj razkrivamo

3.5.2018

Dobre zgodbe o tistih, ki že zdaj ustvarjajo svet prihodnosti
Če nimaš, ne moreš dati!

Za nekatere je dobiček cilj, za druge sredstvo, s katerim udejanjajo veliko dobrega. 

V iskanju načinov, kako bi denar služil svojemu pravemu namenu, različna podjetja ubirajo različne poti. Nekatera se že v osnovi odločijo za neprofitno obliko in se registrirajo kot socialno podjetje, neprofitna ustanova ali pa so v lasti neprofitne fundacije. 

Od velikih podjetij, ki so v lasti neprofitnih fundacij, smo na teh straneh že veliko pisali, recimo o podjetjih Bioforce, Wala in Weleda. Toda to niso osamljeni primeri. Vse več podjetij, zlasti tistih, ki nameravajo delovati na področju zdravja in prehrane, že z obliko registracije določi in varuje svoj osnovni namen. Manj znan, vendar odličen primer je podjetje Cytoplan, ki ga je leta 1990 ustanovila dobrodelna ustanova AIM Foundation. 

Podjetje se po vsem svetu ukvarja s prehrambnimi in zdravstvenimi projekti. Vse leto si prizadevajo zbrati čim več sredstev za pomoč številnim dobrodelnim organizacijam doma in v tujini, poleg tega redno podarjajo prehranske dodatke. Fundacija podpira klinične raziskave Alzheimerjeve bolezni, raziskovanje odnosa med prehrano in kroničnimi boleznimi, projekte, ki vplivajo na družbene spremembe in politiko, razvoj mladine … Verjamejo, da je narava ključ do resničnega zdravja, in si prizadevajo, da bi pomembno prispevali k zdravju svojih kupcev. Njihovo osnovno vodilo je predanost dobrodelnosti in svojim strankam, dobiček pa je le sredstvo, s katerim lahko storijo še več dobrega. 

Vsi izdelki Cytoplan so zasnovani s takim namenom, temeljijo na znanosti in so se dokazali z rezultati, ki jih potrjuje tudi sodelovanje z več kot 3500 terapevti in zdravniki v številnih državah. Dober občutek je, če vemo, da vsakič, ko kupimo tovrsten izdelek, pomagamo sebi in hkrati še nekomu drugemu. 

Dobiček ni greh
Da bi prispevali k boljšemu življenju, ni nujno delovati v nevladni organizaciji, fundaciji ali socialnem podjetju. Če naj nekaj prispevamo, moramo tudi nekaj imeti. Energijo, znanje ali materialna sredstva – vse šteje. Da, nekateri na poslovni poti postanejo sužnji lastnega uspeha in sčasoma pozabijo na plemenite namene, s katerimi so začeli. Toda to ne drži za vse. 

Ko je par Login za milijardo dolarjev prodal Govorečega mačka Toma, je bil marsikdo presenečen, da nekdo, ki je tako uspešen in bogat, izstopi z »vrtiljaka uspeha«. Iza Login je takrat razložila, da so se takega posla lotili predvsem z namenom, da ustvarijo dovolj denarja za izvedbo različnih neprofitnih projektov. In ko jim je uspelo izpolniti ta pogoj, so se odločili, da je nastopil čas za vrnitev k prvotnim idejam. 

Za tak pristop vam ni treba zaslužiti milijarde dolarjev. Veliko dobrega je mogoče narediti tudi z manjšimi sredstvi. Ko sem Sandro Klemenc, lastnico Zelene trgovine in naše edine tovarne ekoloških vzmetnic iz lateksa, prosila za kratko izjavo, je prvič prenesla na papir vse, kar je doslej podprla, priredila, omogočila … Še sama je bila presenečena, kako dolg je ta seznam. 

Sandra se drži dveh načel. Po prvem mora biti poslovanje pošteno do vseh – proizvajalca, trgovca in uporabnika. Drugo načelo pravi, da je treba ustvarjeni dobiček uporabljati le za nadaljnji razvoj in za dobre namene. Tako je kupila sadike za pogozditev nekaj hektarjev deževnega gozda; podarila sredstva za ohranjanje čebel in vodnih virov; kupila knjige za tuje državljane; z ležišči opremila zavetišče za živali; pomagala pri nakupu transportnega vozila za invalide; z novimi oblačili opremila pevski zbor šole s prilagojenim programom v Slovenj Gradcu, zanje in za člane društva Sožitje pa je tudi priredila piknik in krajši izlet. V Zeleni trgovini financirajo tudi brezplačne delavnice prve pomoči ter pripravljajo predavanja o tem, kako se odgovorno obnašati do svojega zdravja, družbe, narave in živali. Kot vidite, za dobra dela ni treba imeti velikega koncerna. 

Koliko stane nova poslovna ideja?
Ko država za postavitev lakirnice prispeva 18,6 milijona evrov, da s tem ustvari delovna mesta za tisoč zaposlenih, to pomeni, da smo davkoplačevalci za vsako od teh delovnih mest odšteli 18.600 evrov – in da bomo sofinancirali tudi izgubo obdelovalnih površin in onesnaženja, ki jih lahko povzroči tovrstna dejavnost. 

Kaj bi se zgodilo, če bi se na ministrstvo obrnil Robert Bartol, ki je pred leti prišel na zamisel, da obudi staro slovansko tradicijo zbiranja brezovega soka, ki ga nabirajo na območju neokrnjene kozjanske narave? To je nedvomno izredno zdrava pijača, s katero bi sistematično izboljšali zdravje populacije, saj odplakuje presežke sečne kisline, ki je v ozadju težav z revmatoidnimi boleznimi, s putiko, pešanjem ledvic in sečil ter s podkožnim kopičenjem strupenih snovi (celulit). 

Včasih je bil brezov sok za ljudi tako pomemben, da so po njem marcu pravili tudi brezen ali breznik, breze pa častili kot sveta drevesa. To tradicijo in znanje, ki ju dandanes ohranjajo predvsem v Rusiji in Skandinaviji, Robert Bartol s skupino somišljenikov vrača tudi na naša tla. 

Brez donacij države, brez medijske podpore in predvsem po zaslugi partnerstva z našim največjim ponudnikom ekoloških izdelkov, podjetjem Prema, počasi raste ponudba in tudi uporaba prvega domačega 100-odstotnega brezovega soka brez kakršnih koli dodatkov. Ker se je "žetev" ravnokar končala, je pravi trenutek, da preizkusite, za kako učinkovito pijačo gre. 

Globalna »družina«
Čeprav je globalno poslovanje vse bolj neosebno in v njem večinoma sodelujejo ljudje, ki se sploh nikoli niso srečali, obstajajo tudi podjetja, ki delujejo kot velika družina, v kateri ljudje ne veljajo za številke, dobavitelji pa niso »potrošno blago«. 

Številne uspešne blagovne znamke nosijo v sebi kri in znoj suženjskega dela in nečloveških odnosov v svojih tovarnah v nerazvitih deželah. Ko jih novinarji razkrijejo, »jočejo«, češ da številke ne omogočajo bolj človeškega ravnanja. Mar res verjamete, da mora proizvodna cena vašega mobilnega telefona ali športnih copat znašati le nekaj odstotkov prodajne cene, sicer bo poslovanje zapadlo v rdeče številke?

Če s svojim denarjem nočemo podpirati takega sveta, je dobro vedeti, da to ni edina možnost. Čudovit zgled, da je lahko tudi drugače, je podjetje Pharmos Natur, ki v Himalaji dejavno sodeluje pri ohranjanju in gojenju divjega črnega sezama. Gre za izvorno obliko nežlahtnjenega sezama z izredno dobrim razmerjem snovi, ki mu zaradi krepčilnih lastnosti pravijo tudi dragulj izpod Himalaje. 

Kmetom, vključenim v projekt Pharmos, podjetje zagotavlja šolanje in usposabljanje, njihovim družinam pa pomaga z vlaganjem v gradnjo bivališč, vodovoda, električne napeljave, medicinskih in šolskih ustanov … Ker je pomanjkljiva prehrana eden od glavnih problemov tega območja, so kmečke družine spodbudili k samostojni pridelavi hrane in jih poučili o zdravem prehranjevanju. Tako njihov izdelek krepi naše zdravje, podjetje Pharmos pa skrbi, da gre tudi pridelovalcem vsak dan bolje. 

Podobne projekte izvaja podjetje Wala. V Afriki v sodelovanju z vaškimi skupnostmi po načelih biodinamične pridelave pridobivajo karitejevo maslo. Podobno podpirajo tudi proizvodnjo vrtnic v Bolgariji. Weleda razvija projekt pridelave arnike v Romuniji in rožmarina v Španiji. Povsod gre za veliko več kot zgolj dolgoročno pogodbo. Gre za partnerstvo brez meja, na katero nimajo vpliva niti svetovne krize in drugi triki globalizacije.

Vsaj polovico dobička zaposlenim
Mnogi so na lastni koži občutili, da kakovosti in ustvarjalnosti ne more biti, če zaškripljejo odnosi med ljudmi. 

V podjetju Soria Natural se zavedajo, da za uspeh nista potrebni samo vrhunska tehnologija in gola znanost, pač pa zlasti dobri odnosi med zaposlenimi. »Pri nas so zaposleni zdravniki, biologi, farmacevti, kemiki, elektroinženirji, mehaniki, več kot petsto ljudi različnih profilov,« pove Soledad Rubio Diez, ki je odgovorna za prodajo v Sloveniji. »Pri tako različnih ljudeh so dobri odnosi še kako pomembni. Naš prihodek je odvisen od dobrih rezultatov. Da ohranjamo zavest o skupnem poslanstvu, gre vsaj polovica dobička zaposlenim. To socialno funkcijo je v majhnem podjetju težko izpolniti, toda ko se širi in raste, je naloga podjetja, da poskrbi tudi za svoje zaposlene.« 

Z donacijami podpirajo tudi športnike, so pokrovitelji pohoda duševno in telesno prizadetih iz pokrajine Soria, Duratlona v Sorii … Poleg tega sodelujejo s fundacijo Kolesa brez meja, v okviru katere zbirajo in obnavljajo kolesa ter jih nato podarjajo indijskim šolarjem – v letu dni so jih obnovili in podarili več kot sto.

Ključne besede:
podjetje, dobiček, ideje, Zelena trgovina, poslovna ideja, donacije

 

Sorodni članki:

0,015625

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Nič vas ne stane, da to omogočite.
Od tega lahko celo nekaj imate.

Beri naprej >>>