Skupaj razkrivamo

13.3.2018

Kako sočasno odpraviti pet težav s prebavili?
Besedilo: Adriana Dolinar

Sodoben življenjski slog je z naših jedilnikov izrinil tudi mlečnokislinsko fermentirana živila. Kazen za to plačujemo tudi v obliki čedalje pogostejšega pešanja zdravja prebavil. 
Hrano, fermentirano z mlečnokislinskimi mikrobi, so ljudje poznali in uživali že tisočletja. Nekoč je bil to eden od osnovnih načinov ohranjanja živil, saj desnosučna mlečna kislina, ki nastane v postopku fermentacije, preprečuje razmnoževanje škodljivih mikrobov. 

Tovrstna živila niso bila le dlje užitna, pač pa so bila tudi bogatejša z vitalnimi snovmi kot njihove osnovne surovine. Vsebovala so koncentrate osnovnih gradnikov encimov, več vitaminov, antioksidantov … in bila tudi lažje prebavljiva od osnovnih surovin. Kislo zelje, kisla repa, kimči, juha miso, jogurt, kefir … so našim prednikom pomagali ohranjati zdravje, saj so telo čistili strupov in ga sočasno obnavljali. Pomanjkanje mlečnokislinsko fermentiranih jedi v prehrani je dobra osnova za razvoj sodobnih obolenj. 

Kaskadni fermenti
Poleg pogostejšega uživanja omenjenih jedi si lahko ravnovesje v telesu povrnemo tudi s koncentrati vitalnih snovi, pridobljenimi s posebnim postopkom mlečnokislinske fermentacije. Kaskadno fermentirani biokoncentrati so pripravki, bogati s prebiotiki (peptidoglikani, desnosučna mlečna kislina), z osnovnimi gradniki encimov (aminokisline, peptidi), minerali in antioksidanti (polifenoli, flavoni). Izdelani so s kaskadno fermentacijo ekološkega sadja, zelenjave, oreščkov in začimb. Postopek kaskadne fermentacije je v desetletjih raziskav zasnoval in patentiral dr. Hans Niedermaier. Posebnost tega postopka je dolgotrajna kaskadna oziroma večstopenjska fermentacija osnovnih surovin z uporabo sevov bakterij Lactobacillus, pri čemer postopek posnema naravni prebavni proces v našem telesu. Osnovne surovine se v tem procesu razgradijo do najmanjših molekularnih sestavin, tako kot med prebavo. Prav to kaskadnim fermentom omogoča, da telesu pomagajo na več ravneh: na ravni prebave, encimskega sistema in celične energije. 

Oglejmo si pet glavnih koristi tovrstnih fermentov za prebavo.

1. Več prebavnih sokov
Neustrezno izločanje prebavnih sokov oslabi prebavo zaužite hrane in poleg nastanka prebavnih motenj pripelje do pomanjkanja vitalnih snovi. Znano je, da kakovostni mlečnokislinsko fermentirani pripravki pomagajo telesu pri proizvodnji acetilholina – nevrotransmiterja, ki olajša prenos živčnih impulzov. Tovrstna živila in prehranski dodatki, kot so kaskadni fermenti, prispevajo tudi h gibanju prebavil, s čimer odpravljajo zaprtje. Poleg tega se izboljša tudi izločanje prebavnih sokov (v želodcu ter iz trebušne slinavke in žolčnika), ki so polni prebavnih encimov, nujnih za prebavo zaužite hrane. Še več, mlečnokislinsko fermentirana živila s preprečevanjem čezmernega razmnoževanja škodljivih mikrobov (kot je kandida) prispevajo k pravšnjemu izločanju želodčne kisline. Čezmerno razbohotena kandida namreč sprošča toksine, ki zavirajo izločanje želodčne kisline, kar oteži prebavni proces v želodcu.

2. Več probiotičnih mikrobov v črevesju
Antibiotiki, napačna prehrana, stres … vse to lahko poškoduje občutljivo ravnovesje črevesne flore. Porušeno ravnovesje med dobrimi (probiotičnimi) in slabimi mikrobi v črevesju pa lahko povzroči številne prebavne motnje – od zaprtja in driske do napihnjenosti in vetrov. Poleg tega lahko pripelje do pomanjkanja številnih vitalnih snovi. Če je takšno stanje dolgotrajno, utegne priti do poškodb sluznice črevesja (sindrom puščajočega črevesja). To pa lahko povzroči začarani krog telesnih vnetij in obremenjenosti imunskega sistema, kar je dobra osnova za razvoj različnih obolenj (ateroskleroza, diabetes, artritis …). Redna skrb za ravnovesje črevesne flore torej ni nujna le za prebavo zaužite hrane in odpravljanje prebavnih motenj, temveč tudi za splošno zdravje. Kaskadni fermenti zaradi vsebnosti koncentratov desnosučne mlečne kisline in peptidoglikanov (osnovni gradniki celičnih sten probiotičnih bakterij) prispevajo k odpravljanju mikrobnega neravnovesja v črevesju. 

3. Boljše vsrkavanje hranil iz črevesja
Porušena črevesna flora in s tem povezane motnje v prebavnem procesu lahko spremenijo tudi pH črevesne vsebine. Ker je od pravšnjega pH odvisno, kako učinkovito se bodo železo, kalcij, magnezij in druge snovi vsrkavali iz črevesja v kri, utegne sprememba pH črevesne vsebine pripeljati do težav, povezanih s pomanjkanjem omenjenih vitalnih snovi (slabokrvnost, osteoporoza, avtoimunska obolenja …). Ker kaskadni fermenti vsebujejo desnosučno mlečno kislino in krepijo črevesne probiotične mikrobe, ki tudi sami proizvajajo omenjeno kislino, ustvarjajo optimalen pH v črevesju in tako olajšajo vsrkavanje vitalnih snovi. Še več, ker so kaskadni fermenti zakladnica vitalnih snovi, njihovo uživanje dodatno skrbi za zadostno količino vitalnih snovi v telesu.

4. Krepkejše sluznice prebavil
Kar trije milijoni ljudi v Evropi trpijo za katerim od vnetnih obolenj prebavil. Kadar je sluznica prebavil, denimo črevesna sluznica, zaradi različnih vzrokov že vneta, utegne biti obenem pretirano prepustna (sindrom puščajočega črevesja). To pomeni, da ne trpijo le poškodovani deli prebavil, ampak je v zelo slabem stanju celo telo, saj lahko toksini, mikrobi in neprebavljeni delci hrane nenadzirano uhajajo iz črevesja v kri. Kaskadni fermenti uravnavajo vnetne procese in tako pomagajo pri obvladovanju vnetja na sluznici prebavil. Da se vnetja po uživanju tovrstnih pripravkov omilijo, dokazuje tudi zniževanje reaktivnega proteina CRP, ki je kazalnik telesnih vnetij. 

5. Večje samoozdravitvene moči 
Celice po vsem telesu so zdrave le, kadar delujejo brezhibno. Za to potrebujejo dovolj energije v obliki molekul ATP, ki jih proizvajajo mitohondriji. Staranje, strupene snovi, pomanjkanje vitaminov in mineralov, jemanje nekaterih zdravil … vse to lahko poškoduje mitohondrije, blokira pomembne encime in posledično zmanjša proizvajanje celične energije. To dolgoročno pomeni upad energije in nastanek funkcionalnih težav, kar je dobra osnova za razvoj številnih obolenj, tudi obolenj prebavil. Med bolezni, ki jih povezujejo z upadom proizvodnje celične energije spadajo tudi vnetne črevesne bolezni, kot sta Crohnova bolezen in ulcerozni kolitis (Elizabeth A. Novak et al., »Mitochondrial dysfunction in inflammatory bowel disease«). Ker kaskadni fermenti vsebujejo osnovne gradnike encimov, jih telo porabi tudi za izgradnjo znotrajceličnih encimov, pomembnih za dobro delovanje celičnih elektrarn oziroma mitohondrijev. S polnjenjem encimskih rezerv in z vračanjem encimskih funkcij v ravnovesje lahko telo znova ustvarja večje količine energije, to pa mu omogoči tudi aktivacijo samoozdravitvenih procesov. To pomeni, da bomo tudi ob pomoči kaskadnih fermentov lažje obvladovali obolenja prebavil.

Ključne besede:
prebavila, fermentirana živila, mikrobi, kaskadna fermentacija, prebavni sok, hranila, črevesna flora

 

Sorodni članki:

0,03125

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Nič vas ne stane, da to omogočite.
Od tega lahko celo nekaj imate.

Beri naprej >>>