Skupaj razkrivamo

14.2.2018

Duševna stiska »stisne« tudi dihala
Besedilo: Adriana Dolinar (delno, z dovoljenjem, povzeto iz knjige Ljudski zdravnik)

Tudi Alfred Vogel je menil, da lahko duševna stiska oziroma stres zaradi žalosti, skrbi, jeze in drugih negativnih čustev dodobra načne telesno zdravje. Kako ugotovimo, kako zelo nas je že načel stres – in kaj lahko storimo? 

Nekateri splošni znaki duševnega pritiska oziroma stresa
Vogel je menil, da nas lahko marsikaj tako pretrese, da organi kljub siceršnjemu zdravju popustijo in začnejo stavkati. To je začutil tudi sam, ko je kot predavatelj in javna osebnost nekoč podlegel sovražnosti, zlobi in obrekovanju. Kljub najboljši hrani so ga pestile prebavne motnje, pa tudi dihalne težave in zbadanje pri srcu. 

Zdaj že poznamo znake, ki nam povedo, da trpimo zaradi stresa: motnje spanja, nenehno stiskanje čeljusti in posledične poškodbe zob, prebavne motnje, težave s požiranjem, razdražljivost, grizenje nohtov, igranje z lasmi, pospešen srčni utrip, splošen nemir, mišična napetost, trzanje mišic, bolečine v prsih, ki niso posledica težav s srcem, vrtoglavica, hitro in plitvo dihanje, znojne dlani, živčnost, povišan krvni tlak, pomanjkanje energije, utrujenost, duševna preobčutljivost … Te težave so lahko različno izrazite, in če ne boste ukrepali, utegnejo celo prerasti v hujše telesne in duševne težave. Tradicionalnim medicinam je že dolgo znano, da je kronični stres, denimo zaradi prebolevanja smrti partnerja, pri katerem je najizrazitejše čustvo žalosti, povezan s slabšim delovanjem imunskega sistema ter z obolenji dihal in debelega črevesja. Podobno kot žalost tudi druga čustva načenjajo zdravje telesnih organov, s katerimi so povezana.

Odziv telesa na stres je kratkoročno koristen, dolgoročno pa škodljiv
Ob stresni situaciji se v telesu sproži odziv »boj ali beg«. Med te spremembe spadajo preusmeritev krvi v mišice (da lahko odskočimo, zbežimo, se spopademo …), dvig krvnega tlaka (da lahko kri s kisikom in hranili hitreje potuje po telesu), dvig ravni sladkorja v krvi (telo v kri sprosti zaloge glukoze in maščobnih kislin, da imamo dovolj energije za mišično delovanje), zaviranje prebave (varčevanje z energijo) …

Odziv telesa na stres torej ni nekaj slabega – težave nastopijo, če se začne stres kopičiti oziroma postane neobvladljiv (če denimo ne moremo predelati izgube bližnje osebe). Kadar sicer normalen odziv na stres (»boj ali beg«) traja predolgo, začne v telesu ustvarjati škodljive posledice.

Številni strokovnjaki poskušajo stres razdeliti na več faz. Zanimiva je opredelitev dr. Selyja, ki je odziv na stres razdelil na tri stopnje. Prva je faza običajnega in zaželenega alarma, pri katerem gre za »boj ali beg«. V drugi fazi se telo poskuša z dodatnimi prilagoditvenimi mehanizmi prilagoditi še večjemu stresu. Pride do povečanja količine kortizola (zvečer bi ga moralo biti najmanj, vendar se to ne zgodi) in upada ravni melatonina, zniža se raven hormona DHEA (zaradi večje količine stresnih hormonov se ne more izločati iz nadledvične žleze), pride tudi do inzulinske rezistence in povišane ravni holesterola v krvi … Za tretjo fazo je značilno stanje izčrpanosti – stres nas izmuči, nadvlada in močno oslabi. Žleze (hipotalamus, nadledvični žlezi …) ne morejo izločati ustreznih količin stresnih hormonov, ki bi telesu pomagale premagati stresno situacijo, to pa lahko pripelje do nastanka hujših duševnih in telesnih motenj.

Kaj lahko storimo?
Da ne boste trpeli zaradi uničujočih posledic dolgotrajnega stresa, morate stresne situacije reševati še pravočasno. Če izgubite bližnjo osebo, je seveda razumljivo, da se vam življenje postavi na glavo, da žalujete in da za to potrebujete določen čas. Če pa vi ali vaši bližnji opazite, da se nikakor ne premaknete iz stanja žalovanja, je koristno poiskati ustrezno pomoč, da boste lahko žalost čim prej in čim lažje »prebavili«. Z odlašanjem boste povzročili le še večje izčrpavanje svojih telesnih in duševnih moči. Poleg tega, da se lotite odpravljanja vzrokov za stres, si lahko pomagate tudi z ukrepi, ki jih omenjamo v nadaljevanju.

Vogel je svojo duševno stisko, ki je nastala kot posledica obrekovanja in drugih težav, premagal tudi ob pomoči dihalnih vaj. Še posebno ga je veselilo, da so mu te vaje poleg telesnega ravnovesja prinesle tudi večji duševni mir. Prebava se je umirila, pljuča so se okrepila, zbadanje pri srcu je popustilo, izboljšal se je tudi njegov spanec. Po opravljenih dihalnih vajah je bil prijetno utrujen in sproščen, skrbi, nejevolja in jeza pa ga niso več prebujale. Postopoma je popuščal tudi duševni pritisk, znova je bil zmožen veselja, lažje je premagoval težave, ki so ga predtem zelo obremenjevale. Dihalne vaje je izvajal čedalje pogosteje (sprva enkrat, pozneje tudi do štirikrat na dan) in vse dlje (sprva po nekaj minut, pozneje tudi po četrt ure). Pri izdihovanju je potiskal trebuh navznoter, pri vdihovanju navzven. Vaje je izvajal takoj po jutranjem prebujanju, med dnevnim počitkom in pred spanjem.

Poleg dihalnih vaj, zdrave prehrane in ustrezne hidracije lahko stres pomagajo obvladovati tudi številne zdravilne rastline. Tako poznamo zdravilne rastline, ki pomagajo telesu, da se lažje prilagaja stresu. Mednje denimo sodijo številne vrste ginsenga, rožni koren in ašvaganda (indijski ženšen). Pomirjajo tudi melisa, baldrijan in hmelj. Med zdravilne rastline, ki pomagajo v primeru stresa, sodi tudi ameriški slamnik. Prav njegovo delovanje je zelo podrobno preučeval tudi Alfred Vogel. Izvleček iz ameriškega slamnika je še posebno dobrodošel v času žalovanja, kajti žalost ošibi prav obrambo dihal, zaradi česar lažje zbolimo za prehladom, gripo, bronhitisom … 

Zdaj je znano, da izvleček iz celotne rastline ameriškega slamnika dokazano zmanjša tveganje za nastanek virusnih okužb dihal in da je dobrodošla pomoč za vse, ki čutite, da so vaše moči na preizkušnji ali celo načete. Preventivno jemanje tega pripravka vam bo pomagalo, da kljub stresni obremenjenosti ne boste takoj zboleli še za prehladom, gripo ali kakim sorodnim obolenjem. Če je stres premočan in kljub temu zbolite za prehladom, boste z jemanjem ameriškega slamnika zmanjšali intenzivnost in trajanje akutne okužbe dihal – dokazano je namreč, da za več kot 60 odstotkov omili moč simptomov in za 1,5 dneva skrajša čas bolezni.

Ključne besede:
stres, duševno zdravje, prebavne motnje, dihalne težave, zbadanje pri srcu, motnje spanja, žalost, pritisk

 

Sorodni članki:

0,03125

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Nič vas ne stane, da to omogočite.
Od tega lahko celo nekaj imate.

Beri naprej >>>