Skupaj razkrivamo

14.2.2018

Okusi, ki zdravijo!
Besedilo: Sanja Lončar

Okusi so več kot le veselje za naše brbončice. Z njimi lahko spodbujamo natanko določene organe in dosežemo tudi zdravilne učinke – če jih le znamo pravilno odmeriti in usmeriti. 

Pekoči okus neposredno deluje na pljuča in debelo črevo, redči sluz in premika zaspano energijo. Da bi to vedeli, vam ni treba biti strokovnjak tradicionalne kitajske medicine. Spomnite se samo, kaj ste čutili v telesu, ko ste ugriznili v preveč pekoč feferon ali ko vas je presenetila ostrina hrena. Občutek vročine, rdečica, solze, znoj, curljanje iz nosu ... ali celo iskanje bližnjice do stranišča. Vse to so pogosti spremljevalci pekočega okusa. Kot da bi nekdo v vaše telo odvrgel bombo – vse se premakne, zagori, ogreje ...

Prav zaradi teh lastnosti, ki se skrivajo v pekočih rastlinah, so pikantne začimbe odlično krepčilo in pospeševalec za naše telo. 

Kdor ima močnejšega
V zadnjem času so zelo priljubljeni čiliji. Za gostilniškimi mizami je pogosto slišati moške razprave o tem, kdo doma goji čili z večjim številom skovilov (scoville = enota za moč čilija). Da moški namesto o avtomobilskih kubikih razpravljajo o čilijih in jih povrhu še gojijo, je spodbuden premik naprej (ali nazaj) k naravi. Do odkritja, da ni vse v moči, pa je večina od njih še daleč. 

Pomembneje od tega, kdo pridela močnejši čili in kako močne lahko pogoltne, je razumeti, kako delujejo pikantne začimbe in kje je meja med modro rabo in zlorabo. 
Obstajajo številne pikantne začimbe. Med najostrejše sodijo že omenjeni čiliji, takoj za njimi pa sledita vasabi in hren. V srednji kategoriji so različni popri, ingver in česen. Blažjo pikantnost ponujajo šetraj, surovi pehtran (le poskusite!), nekatere vrste origana, piment, koriander …

Kako delujejo pikantne začimbe?
Vse pikantne začimbe (razen ingverja) sušijo in grejejo telo. Zato so zelo koristne za odganjanje meglene, vlažne in hladne zime, ki načenja ravnovesje v telesu. Pikantni okusi zmanjšujejo zasluzenost, izboljšujejo prekrvavitev in (ob pravi meri) krepijo sluznice. 
Poleg tega imajo pikantne začimbnice tudi svoje posebnosti, ki so odvisne od tega, s katerimi snovmi dosežejo svoje delovanje. 

Snov, ki čiliju podeli pekočino, je kapsaicin. Poleg tega čili vsebuje še precej bakra, mangana, cinka, vitaminov C in E ter provitamina A. V njem so tudi snovi, ki jih najdemo v aspirinu (salicilna in acetilsalicilna kislina), zato deluje tudi protivnetno in redči kri. Uvrščajo ga med naravne antibiotike in antiseptike. Čili ima agresivno rajas naravo, spodbuja k dejavnosti in nas spravi »na hitrejše obrate«. 

Pri čiliju je najtežje določiti mejo med dovolj in preveč. Tudi raziskave ugotavljajo, da v manjših količinah izboljša presnovo ter celo zdravi razjede na želodcu in dvanajstniku, če pa z njim pretiravamo, je učinek prav nasproten: lahko si poškodujemo prebavila in zavremo vsrkavanje hranil v kri. In koliko je ravno prav, sprašujete? V knjigi Ščepec rešitve navajamo vrsto raziskav, ki so poskusile odgovoriti na to vprašanje. To je seveda odvisno tudi od vaših težav (npr. hemoroidi) in navajenosti na pekoče okuse. Po mnenju znanstvenikov je varna meja med 2,5 do 3 mg povprečno močnega čilija na dan. 

Hren nas predrami in ogreje ob pomoči gorčičnih olj, ki povzročajo solzenje. Hren je nadvse zdrava začimbnica, saj vsebuje obilo kalija, magnezija, kalcija, fosforja, železa ter vitaminov B1, B6 in B2. V njem je več vitamina C kot v limonah in pomarančah. V telesu deluje kot splošni pospeševalec: krepi imunski sistem in deluje proti številnim bakterijam, tudi proti tistim, ki so odporne na antibiotike! (Več o izjemnih močeh hrena si preberite v knjigi Ščepec védenja.)

V trojček najbolj znanih in najpogosteje uporabljanih pikantnih začimb sodijo tudi popri. Njihova pikantnost je posledica delovanja snovi, imenovane piperin, aroma pa se skriva v njegovem eteričnem olju, zato razdišan mleti poper ni primerljiv z razkošjem sveže zmletega. Črni, beli, zeleni in rdeči poper se po okusu razlikujejo le zato, ker isto rastlino oberejo v različnih fazah zrelosti in jo sušijo na različne načine. Ob pomoči popra lažje prebavimo težko hrano, zmanjšamo zasluzenost in prebudimo zaspano presnovo. Indijski znanstveniki so celo dokazali, da ima piperin iz popra antidepresivne učinke. Seveda vse našteto velja le za ekološko pridelan poper, saj za konvencionalnega velja, da je eno od najbolj obremenjenih živil, ko gre za ostanke pesticidov. 

Pretiravanje hitro izstavi račun
Toda če pretiravamo, darilo kaj hitro postane težava. Čiliji spodbujajo izločanje endorfinov, kar zmanjšuje občutek za bolečino in celo povzroča evforičnost. Težava je v tem, da za enak učinek potrebujemo čedalje več pekočega okusa, kar pripelje do pretiranega sušenja sluznic, včasih celo do nastanka razjed in vnetij sluznic.

»Zdravnik mi je prepovedal pikantno hrano. Kaj zdaj?«

Večina bolnikov meni, da morajo potemtakem uživati le brezokusno kuhano ali poparjeno zelenjavo. Če imate težave s sluznico požiralnika, želodca ali dvanajstnika, notranjega vnetja zagotovo ne gre razpihovati z vnosom pretirano ostrih začimbnic in soli. Toda nekatere začimbnice bodo vseeno učinkovale blagodejne, četudi so nekoliko pikantnega okusa. 

Na seznamu začimb, ki jih lahko uživate celo v primeru, da imate rano na želodcu ali črevesju, so kurkuma, galgant, majaron, origano, timijan in koriander. Zadnji je celo ena od ključnih rastlin, ki jo uporabljajo pri Crohnovi bolezni in drugih kroničnih vnetjih v prebavilih. 

Kurkuma v primeru vnetih sluznic deluje kot notranje razkužilo, obkladek na rano in celo varnostnik, ki preprečuje, da bi poškodovane celice mutirale v kaj nevarnejšega. Zato so vse kari mešanice, v katerih je veliko kurkume, odlična podpora prebavilom. 

Bi lahko težave z dihali preprosto požrli?
V zadnjem času se vse bolj uveljavlja spoznanje, da lahko marsikatero težavo odpravimo tudi z encimi. Ker so patogeni organizmi po svoji sestavi praviloma beljakovine, nam lahko pomagajo snovi, ki njihove beljakovine hitro prebavijo.

Prav po tem načelu deluje mesojeda rastlina okroglolistna rosika ali drosera. Ko žuželka pristane na njenih listih, jo njene nitke prekrijejo in ujamejo, zatem pa listne žleze izločijo encime, podobne želodčnim sokovom, in plen prebavijo.

Menihi so izvlečke iz drosere uporabljali že v 12. stoletju, in sicer za odpravljanje težav z dihali (bronhitis, faringitis, laringitis, astma, oslovski kašelj, dražeč, krčevit kašelj ...).
Sodobna farmacija je v droseri našla številne zanimive aktivne učinkovine (naftokinoni, flavonoidi, tanini, proteolitski encimi in sluzi ...) ter potrdila njeno učinkovitost pri težavah z dihali.

Ključne besede:
okusi, pekoči okus, čili, pikantne začimbe, hren, poper, kurkuma, dihala

 

Sorodni članki:

1,513672E-02

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Nič vas ne stane, da to omogočite.
Od tega lahko celo nekaj imate.

Beri naprej >>>