Skupaj razkrivamo

6.2.2018

Prevetrite možgane!
Besedilo: Sanja Lončar

Zrak je najpomembnejša hrana za možgane. Že zgolj nekaj minut brez zraka jim lahko povzroči nepopravljive poškodbe, zato tako cepetamo od strahu pred kapjo in smo pripravljeni početi (in zaužiti) marsikaj, da do tega ne bi prišlo. Na najpomembnejše praviloma pozabimo – dihanje!

V naši kulturi dihanje ni na seznamu veščin, ki bi se jih bilo treba naučiti. Ko ste se rodili, so vas udarili po ritki, da so pljuča sprejela kisik prvega vdiha ... in s tem so se inštrukcije končale. S tem, kako ste dihali od takrat naprej, se ni ukvarjal nihče – dokler ni morda prišlo do kakih težav z dihali. 

V drugih predelih sveta dihanju namenjajo veliko večjo pozornost. Zavedajo se namreč, da na pravilno prehranjenost celic ne vplivajo le živila, ki jih zaužijemo, temveč v enaki meri tudi pravilno dihanje, ki s premikanjem diafragme masira prebavila in ritmizira njihovo delovanje. Vdihani zrak je pomemben tudi po tistem, ko smo hrano prebavili, saj le kri, nasičena s kisikom, zmore dostavljati hranila na želene naslove. 

Ali povedano drugače, četudi uživate še tako kakovostno hrano, ne bo mogla nahraniti vaših celic, če je ne bo podpiralo pravilno dihanje. Pogoj za pravilno dihanje pa je nemoten pretok zraka skozi nosnice. To lahko preizkusite takoj: zaprite eno nosnico in vdihnite. Zatem to ponovite še z drugo nosnico. Če skozi obe dihate nemoteno, si lahko čestitate, saj sodite med izbrance. Večina ljudi diha pretežno skozi en nosni kanal in še opazijo ne, da je pretok zraka skozi drugega morda celo za polovico slabši. Potem se lepega dne vprašajo, kako to, da se jim večina težav kopiči v eni polovici telesa. Zakaj škripljeta prav levo koleno in leva rama, zakaj je tudi vid slabši na levem očesu … Lahko je tudi nasprotno in se težave kopičijo na desni strani. Kaj mislite, kakšna je verjetnost, da bo tudi morebitna kap prizadela prav že tako šibkejšo stran telesa?

Kaj lahko storite?
Najprej je treba ozavestiti pomen dihanja. Zatem postanite pozorni na to, kako dihate in kje pri tem čutite ovire. Te so včasih naravne (zamašenost nosu), veliko pogosteje pa sposobnost za globoko dihanje omeji krč, ki ga povzročijo čustva. Kadar ste žalostni, vam na pljučih obleži tolikšna »teža«, da komaj dihate; podoben krč lahko na območju prebavil ustvarijo skrbi, zato tudi ta utegne blokirati globoko dihanje. Nič nenavadnega torej, da po koncu vsake večje stiske ali napora rečemo, da smo naposled zadihali …

Poleg tega se moramo znova naučiti dihanja. Ker je dihanje nezavedno in poteka po vzorcu, ki je star toliko, kot smo stari sami, ga ni lahko spremeniti. Toda če se boste temu vseeno posvetili, boste doživeli presenetljive spremembe, tudi na področjih, kjer bi jih najmanj pričakovali. 

Nadvse dobrodošla je tudi sleherna dejavnost, ki vam požene kri po žilah in pospeši dihanje. Zmerni napori, kot sta hoja in plavanje (v živih vodah), so idealni za sproščanje in predihavanje telesa. 

Zelena pomoč
Do boljše prekrvavitve in povečanja količine kisika v krvi vam lahko pomagajo tudi številne zdravilne rastline in začimbnice. Nekatere že poznate, številne pa prihajajo v ospredje zanimanja, ker so koristne pri demenci in drugih oblikah pešanja možganov. 
Med najmočnejše rastline, ki izboljšujejo prekrvljenost, povečujejo količino kisika v krvi in možganih ter obenem obnavljajo ožilje, se uvrščajo rožmarin, azijski vodni popnjak (gotu kolo) in ginko. Že vsaka zase je nadvse dragocena, njihovo sinergijsko delovanje pa je še toliko močnejše. 

Azijski vodni popnjak (gotu kola) nima nič skupnega z oreščki kola, ne vsebuje kofeina in ne deluje kot stimulant, ki izčrpava nadledvično žlezo, kot to velja za kavo in različne kole. Njeni poživljajoči učinki izhajajo iz drugega – veliko bolj zdravega – mehanizma delovanja. Rastlino že tisočletja uporabljajo v tradicionalnih vzhodnih medicinah, saj se je izkazala kot odlično sredstvo za izboljšanje prekrvavljenosti možganov in obnavljanje ožilja. Zanimivo je, da gotu kola zelo izboljša zlasti periferno cirkulacijo, kar pomeni tudi boljšo prekrvljenost kože in podkožja. Prav zato jo uporabljajo tudi pri zdravljenju luskavice in celo gobavosti. 

Ginko poznamo nekoliko bolje, vendar ga kljub temu premalo uporabljamo. Tudi ginko izboljšuje prekrvljenost in oskrbo možganov s kisikom. Njegovo delovanje ni omejeno na možgane, saj blagodejno deluje na celotno ožilje, poleg tega ščiti in obnavlja živčevje. Njegove učinke čutimo že po zaužitju 600 mg, vseeno pa je ga je treba za opaznejše in trajnejše rezultate redno jemati več mesecev. 

Zagotovo vam je v tem trojčku najbolj znan rožmarin. O tem, da je rožmarin dober za spomin, govorijo že ponarodele pesmi in ljudske modrosti. Staremu znanju o vplivih rožmarina na možgane pritrjuje tudi sodobna znanost; trenutno se ukvarja s posameznimi sestavinami rožmarina, ki veliko obetajo. Podobno kot azijski vodni popnjak in ginko tudi rožmarin izboljšuje krvni obtok in povečuje količino kisika v možganih. Že zgolj 20-minutno vdihavanje eteričnega olja rožmarina poveča pretok krvi v možganih, poglobi dihanje in poveča gibalne sposobnosti. Zanimanje za aromaterapijo z rožmarinom se je znatno povečalo po objavi izsledkov raziskave, ki so jo opravili na Univerzi Northumbria v Newcastlu. Razlika med skupino ljudi, ki so reševali teste v prostoru, odišavljenem z rožmarinom (kemotip 1,8 – cineol), in tistimi, ki so jih reševali v neodišavljenem prostoru, je bila osupljiva. »Odišavljeni« udeleženci so bili pri reševanju testov za 60 do 75 odstotkov uspešnejši!

Rožmarin je seveda učinkovit tudi, če ga uživamo v obliki raznovrstnih izvlečkov ali čaja. Poleg tega lahko z njim aromatiziramo vino ali pa ga dodajamo jedem. Rožmarinova moč se pokaže tudi v primeru, da ga nanašamo neposredno na kožo. Poleg tega je rožmarin sestavni del masažnih olj, ki spodbujajo prekrvavitev. Rožmarinove izvlečke uporabljajo tudi za šampone, ki močno prekrvavijo lasišče. Dr. Vinod Verma meni, da z nanašanjem izvlečkov rožmarina na glavo vplivamo tudi na prekrvavljenost možganov. Seveda lahko take učinke dosežemo le, če je v šamponu ali olju dovolj učinkovin in če so pravilno pripravljene (Solime, Weleda …) 

Natančne napotke in tudi opozorila, ki se nanašajo na uporabo vseh treh rastlin, si lahko preberete v priročniku Kako ohraniti možgane – najbolj prodajani knjigi ta hip!

Ključne besede:
zrak, možgani, dihanje, prehranjenost celic, diafragma, kap, čustva, žalost, pljuča, gibanje, prekrvavljenost

 

Sorodni članki:

0,03125

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Nič vas ne stane, da to omogočite.
Od tega lahko celo nekaj imate.

Beri naprej >>>