Skupaj razkrivamo

10.10.2017

Konoplja za zdravje in bivanje
Besedilo: Adriana Dolinar

Na eni strani smo priča vse večjemu navdušenju nad konopljo, na drugi strani pa slišimo tudi vse več svaril in zgodb o nevarnostih. Da bi številne dobrobiti konoplje lahko prišle tudi v vašo hišo ali v vaše telo, je dobro o konoplji vedeti vsaj nekaj osnovnih dejstev oz. do nje ponovno izgraditi odnos. 

Konoplja in vsa njena pojmovanja
Ko beremo in poslušamo o konoplji, običajno zaznamo naslednje pojme: sativa, indijka, medicinka, industrijska konoplja, kanabis, trava, marihuana, gandža, hašiš, hašiševa smola ali olje, džojnt (joint), CBD smola, CBD kapljice itd. Kaj ti nazivi pomenijo?  

Konopljo (Cannabis sativa L.) v grobem delimo na podvrste sativa, indijka in ruderalis. Zaradi križanja med njimi je danes poznanih približno 2.000 podvrst konoplje. 
Pod naziv industrijska konoplja sodijo različice podvrst konoplje z nizko vsebnostjo psihoaktivnega THC. Konoplja, ki ima manj kot 0,2 % THC se tako uporablja v pridelavi hrane in tekstila, v gradbeništvu ipd., iz njenih ženskih cvetov pa pripravljajo tudi terapevtske pripravke s CBD. 

Ko govorimo o medicinski konoplji, govorimo o različnih podvrstah konoplje z visokimi vsebnostmi psihoaktivnega THC. Iz ženskih cvetov teh podvrst konoplje pripravljajo zlasti THC (pa tudi CBD, CBG ...) pripravke za terapijo pri številnih obolenjih in seveda tudi za rekreativno uporabo. Z nedavno spremembo zakonodaje (konopljo z visoko vsebnostjo THC so razvrstili med rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba, in se lahko uporabljajo v medicini) pa obstaja upanje, da se bo njena uporaba v terapevtske namene kmalu vrnila nazaj v služenje človeku. Vse do tridesetih let prejšnjega stoletja je namreč konoplji pripadal status zdravilne rastline.

Kanabis je poleg trave, marihuane in gandže eden od slovenskih slengovskih nazivov za vse vrste konoplje z visoko vsebnostjo THC, ki se uporabljajo za rekreativne namene. Iz teh vrst izdelujejo pripravke, kot so marihuana (ali trava), hašiš, hašiševa smola ali olje. Pri čemer marihuano (ali travo) pripravijo iz mešanice posušenih ženskih cvetov (ali gandže), ki jih npr. zvijejo v cigaretni papir (džojnt) in pokadijo. Hašiš, hašiševa smola ali hašiševo olje pa so pripravki iz konopljine smole, pridobljene iz cvetnih žlez (trihomov), kar pomeni, da gre za koncentrate kanabinoidov (zlasti THC, pa tudi CBD, CBG ...) brez drugih sestavin konoplje. Zato marihuano smatrajo za bolj blago drogo od slednjih. V Sloveniji je prodaja in uporaba pripravkov z vsebnostjo THC več kakor 0,2 % prepovedana. Terapevtska uporaba pa naj bi bila pod nadzorom zdravnika.  
Pri pojmih CBD smola ali CBD kapljice pa gre za pripravke, narejene bodisi iz medicinske ali industrijske konoplje. Pri nas je dovoljena le predelava iz industrijske konoplje – torej z nizko vsebnostjo THC (pod 0,2 %). Tudi CBD smolo, ki je koncentrat kanabinoidov (zlasti CBD, CBG, THC ...) pridobivajo iz cvetnih žlez konoplje. Ker je takšno smolo težje dozirati, jo redčijo v različnih osnovnih oljih, npr. konopljinem, palminem itd. Tako dobijo CBD kapljice, tekočine, kreme in druge pripravke z različno koncentracijo (%) kanabinoida CBD. Prodaja in uporaba CBD pripravkov, ki vsebujejo manj kot 0,2 % THC, je dovoljena in legalna. Ti pripravki so namenjeni umirjanju številnih zdravstvenih težav.

Ponovno odkritje konoplje
Konoplje nismo »odkrili« danes, poznale so jo že starodavne civilizacije. Prvi zapisi o njej segajo 12.000 let nazaj. Zgodovina nam tako razkriva, da so jo povsod po svetu vse do dvajsetih oz. tridesetih let prejšnjega stoletja uporabljali tako za zdravje kot za bivanje in spiritualne namene. Uporabljali so jo denimo za odpravljanje zaprtja, zdravljenje malarije, blaženje revmatičnih in drugih bolečin, ob ženskih težavah, za blaženje bolečin ob porodih in operacijah, pri zastrupitvah krvi, pikih kač, gobavosti, parazitih, angini ... Pa tudi za spodbujanje dobrega počutja in pomiritev, za hrano (seme, olje ...), vrvi, tekstil, pri gradnji itd. Tudi pri nas je v času pred letom 1937 industrijska konoplja rasla na mnogih družinskih kmetijah. Če srečate katerega od predstavnikov te generacije, naj vas radovednost vodi - povprašajte jih o konoplji in presenečeni boste. 

Razlog, da danes ob besedi konoplja najprej pomislimo na prepovedano drogo, narkomane ipd. in ne na številne potenciale, ki jih konoplja ponuja za zdravje in bivanje, je v tem, da smo v razmeroma kratkem času izgubili odnos do konoplje. Ko so jo začeli vsesplošno preganjati (v Ameriki npr. je marihuana prepovedana od leta 1937, v Evropi pa od leta 1971) nas pa izobraževati o njeni škodljivosti, smo zanjo izgubili interes. Tako so mediji s pomočjo industrijskih (papirni mogotci, pridelovalci plastike, industrija tobaka, alkohola ...) in farmacevtskih mogotcev uspeli konopljo potisniti za nekaj časa v pozabo. Najbolj uporabna rastlina na svetu je postala le prepovedana droga. A kot kaže smo danes ponovno priča njenemu vzponu! Vedno več sodobnih znanstvenih študij (več kot 100.000) s celega sveta dokazuje, da je konoplja kot rastlina zelo učinkovita bodisi za lajšanje ali pa zdravljenje številnih tegob, prav tako pa je nadvse uporabna v prehrani, kozmetiki in industriji.

Potenciali konoplje za zdravje
Konoplja vsebuje različne zdravilne učinkovine – kanabinoide, terpene in druge. Najbolj poznani so njeni kanabinoidi. Obstaja preko 100 različnih, od njih pa sta danes najbolj raziskana THC in CBD. Kanabinoidi se nahajajo v konopljinih žlezah (trihomih) na ženskih cvetovih rastline. Kanabinoide konoplja uporablja za zaščito lastnega semena pred boleznimi. Pomembni pa niso le za preživetje konoplje, temveč, kot so razkrili z novejšimi študijami, tudi za naše zdravje. Kanabinoidi se namreč v našem telesu vežejo na kanabinoidne receptorje in s tem uravnavajo delovanje endokanabinoidnega sistema. 
Endokanabinoidni sistem (ES) mnogi opisujejo kot dolgo prezrt največji biokemični komunikacijski sistem telesa, saj vpliva na razpoloženje, metabolizem, spomin, kontrolo gibanja, imunski sistem, razmnoževanje, percepcijo bolečine, apetit, spanje, razvoj kosti, protivnetno zaščito možganov itd. Na receptorje ES se praviloma vežejo telesu lastni kanabinoidi (endokanabinoidi). Telo jih samo tvori, ko smo mladi in zdravi, s staranjem pa njihov nivo prične upadati, zato je lahko njihovo  nadomeščanje s konopljinimi kanabinoidi (CBD, THC ...) blagodejna pomoč ob nizu obolenj.  

Evropsko industrijsko združenje za konopljo (EIHA) navaja, da kanabinoid CBD po do sedaj znanih študijah izkazuje velik potencial za zdravljenje različnih težav. Med njimi so stanja zaskrbljenosti (npr. posttravmatski stres), debelost, epilepsija, distonija, diabetes, rak, nevrodermitis in Alzheimerjeva bolezen. V manjših odmerkih pa naj bi bil CBD pomemben tudi za vzdrževanje našega zdravja, saj naj bi preprečeval infekcije in kontroliral vnetja ter ščitil naš živčni sitem. CBD naj bi bil nevroprotektivni antioksidant, ki možgane in živčevje ščiti celo močneje kot vitamin C ali vitamin E. Več o blagodejnih učinkih CBD kanabinoida lahko preberete v knjigi Kako ohraniti možgane.

Dr. J. A. Červek meni, da lahko kanabinoidi (THC in CBD) pomagajo pri mnogih težavah, med katerimi so tudi takšne, ki so s sodobnimi načini zdravljenja slabo obvladljive. Mednje sodijo nevrodegenerativne bolezni (multipla skleroza, amiotrofična lateralna skleroza – ALS, diskinezija), nevropsihiatrične motnje (Alzheimerjeva bolezen, motnje spanja, depresija, anksioznost), kronične bolečine, motnje apetita, slabost, srbenje in druge. Pri zdravljenju raka trenutno predstavljajo pomembno dopolnilo, a kot kaže utegnejo delovati tudi kot zdravilo.

Potenciali konoplje za bivanje
Strokovnjaki ocenjujejo, da iz konoplje danes skupno nastane že preko 25.000 različnih izdelkov. Poleg njene uporabe v terapevtske namene, za nego telesa (mila, kreme …) in za prehrano (semena, olje iz semen, beljakovinski prah) pa iz njenih vlaken lahko izdelujemo še morje najrazličnejših človeku in okolju prijaznih izdelkov.

Obleka iz konoplje je prijaznejša telesu kot obleka iz plastičnih mas ali celo bombaža. Konopljina obleka diha, ima naravne antibakterijske in protiglivične lastnosti, je obstojna, mehka in nežna. Ker konoplja ne potrebuje zaščite pesticidov, je njeno gojenje tudi okolju bolj prijazno kot denimo gojenje bombaža. Prav zato na konopljinem tekstilu ne boste našli sledi pesticidov. 

Zaradi izredne vzdržljivosti konopljinih vlaken pa danes iz konoplje izdelujejo tudi različne mase, npr. za izdelavo desk za rolkanje, ki so na pokanje oz. lomljenje tako bolj odporne kot tiste iz klasičnih materialov. Tudi uporaba konoplje v gradbene namene (za izolacijo, tla, gradnjo sten, streh ...) se vse bolj uveljavlja. Hiše, zgrajene iz konopljine mase, so trikrat bolj odporne na potres kot hiše iz betona. Velika prednost konoplje je tudi njena prijaznost do okolja. Če bi jo npr. uporabljali za izdelavo papirja, bi pripomogli k ohranjanju gozdov. Ker je nezahtevna rastlina, lahko raste v različnih klimatskih področjih, brez posebne nege. Zaradi dobre odpornosti na škodljivce pa ne terja uporabe škodljivih kemikalij, ki zastrupljajo naš planet.

Ključne besede:
konoplja, dom, THC, medicinska konoplja, terapija, obolenje, kanabis, marihuana, naravna gradnja, droga

 

Sorodni članki:

0,03125

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Nič vas ne stane, da to omogočite.
Od tega lahko celo nekaj imate.

Beri naprej >>>