Skupaj razkrivamo

10.8.2017

Koliko dolgo je dovolj dolgo?
Besedilo: Karmen Prah

Proizvajalci in trgovci si ves čas prizadevajo podaljšati roke uporabnosti izdelka. Tako smo najprej poznali strog rok »uporabe do«, čemur je sledila ohlapnejša formulacija »najbolje uporabiti do«. Po novem pa je mogoče marsikaj prodajati in podarjati, četudi je rok pretečen. 

Ko smo pred leti naše urade, ki naj bi bdeli nad kakovostjo živil, ki jih uživamo, spraševali, koliko dolgo se sme uporabljati živila, smo izvedeli, da zakonodaja sloni na popolnoma nestvarni predpostavki, da je živilo zadnji dan roka uporabe enako kakovostno, kot je bilo prvi dan. Zato ni bil prekršek kupiti mleko dan pred potekom roka uporabe in iz njega izdelati puding, ki bo na policah še celih šest mesecev. Ali kupiti moko, ki se ji bo življenjska doba iztekla čez nekaj dni, nato pa iz nje izdelati testenine, ki jih bo dovoljeno prodajati še naslednji dve leti. In če jih do takrat ni mogoče prodati, je tudi te mogoče odkupiti nekaj dni pred pretekom roka in iz njih pripraviti gotovo jed, ki bo smela na trgovskih policah še tri leta čakati na kupca. 

Neverjetno, toda resnično … Evropska unija ne premore zakonodaja, ki bi določala kumulativne roke uporabe posameznih sestavin. Proizvajalci morajo poskrbeti le za to, da v živilu ni patogenih organizmov. Z današnjim arzenalom obsevalnikov, visokih temperatur in kemičnih dodatkov tega sploh ni težko doseči.
 
Povsem drugo vprašanje je, kaj bo naše telo dobilo iz peciva, ki vsebuje sedem let staro moko, ali iz klobase, v kateri je najti deset let staro meso. 

Ko je pred nekaj leti na Hrvaškem prišlo do škandala, ker so v mesnicah prodajali deset let staro meso, so nam pojasnili, da prekršek ni bil to, da so ga prodajali – prekršek je bil v tem, da so ga hoteli prodajati kot sveže meso. Če bi iz njega izdelali klobase ali gotovo jed, naj bi bilo vse v najboljšem redu. Inšpektorji so takrat celo javno izjavili, da ne premorejo metod, s katerimi bi lahko ugotavljali starost surovin v predelanih živilih.

Papir prenese vse, živila ne
Na eni strani nas globalna trgovina skuša prepričati, da nam niti za sadje ni treba vedeti leta trgatve, češ da je vseeno, ali je bilo jabolko v hladilnici eno ali dve leti. Na drugi strani vse več raziskav kaže, da sadje in zelenjava že v enem dnevu izgubita več kot tretjino vitamina C, da hladno stiskana olja vsak mesec izgubijo vsaj petino koristnih snovi, da je v moki po mesecu dni le še desetina dragocenih rudnin in vitamin, ki jih je vsebovala prvi dan po mletju …

Več ko veste o tem, bolj se zavedate, da je večina živil na trgovskih policah daleč od tega, da bi bila živa. Kako med tolikimi trupli prepoznati, kaj je še vedno bogato s hranili, ki jih potrebujemo? Kljub nenehnim pritiskom na proizvajalce, da je treba roke podaljšati ne glede na postransko škodo (beri: naše zdravje), je daljšo uporabo mogoče doseči tudi z inteligentnimi in živilom prijaznejšimi pristopi. 

O tem, kaj je mogoče narediti, da bo volk sit (dovolj dolgi roki) in koza cela (ohranjena hranila), smo se pogovarjali s poznavalci tega področja. 

Tamara Gregorn, Bufo, d. o. o.
Nekateri materiali za embalažo zelo podaljšajo rok uporabe izdelkov. Veliko izdelkov pod blagovno znamko BUFO pakirate v črno steklo. V čem je razlika med črnim steklom in drugimi oblikami stekla? 

Že od samega začetka uporabljamo temno mironsko steklo. Receptura zanj izvira iz Mezopotamije, iz časa  4000 let  pr. n. št., kjer so prvič uporabili tovrstno steklo. To steklo zaščiti izdelke s tem, da v celoti blokira vstop vidne svetlobe, iz IR- in UV-spektra pa prepušča samo dve frekvenci. To pri  izdelkih povzroči zanimiv učinek: razkroj se skorajda ustavi, obenem pa se poveča oziroma spremeni energijski odtis izdelka. Veda, ki se ukvarja s tem, se imenuje biophotonika (bios v stari grščini pomeni življenje, phos pa svetloba), o tej temi pa bo v naslednjih letih verjetno še veliko govora . 
Vsa druga stekla (belo, rjavo, zeleno, vijolično) nimajo takih značilnosti kot mironsko steklo – kljub obarvanosti namreč prepuščajo več kot 60 odstotkov vidne svetlobe.
Kakovost izdelka, shranjenega v embalaži iz navadnega stekla, na trgovski polici izgubi približno 20 odstotkov kakovosti na mesec. Zlasti terapevtska olja (laneno olje, olje iz črne kumine …) že v nekaj mesecih izgubijo vse pozitivne lastnosti, ki jih imela ob stiskanju.

Za koliko črno steklo podaljša rok uporabe?
Testiranje naših izdelkov je pokazalo, da se lahko rok uporabe podaljša na tri leta. 
V primerjavi z drugimi izdelki na trgu ima vaše laneno olje resnično dolg rok uporabe.

Domnevamo, da to velja do odprtja steklenice? Kakšen pa je rok uporabe po tistem, ko odpremo steklenico ali kozarček?
Vsebina je tudi po odprtju zaščitena pred učinkovanjem svetlobe, vendar zaradi zmanjševanja volumna vsebine v steklenico prodre zrak, ki vpliva na oksidacijo, čeprav pri polnjenju izčrpamo zrak in dodamo dušik. Po odprtju steklenice ima potrošnik kljub temu dovolj časa, da izdelek porabi v razumnem roku, torej še preden oksidira.

Veliko ekoloških izdelkov je zelo mamljivih za molje in druge žuželke. V konvencionalni pridelavi žita obdelajo z insekticidi. Kako v okviru ekološke pridelave dosežete, da v vrečah ni mrčesa?
Preden surovine (razen olj) pridejo v centralno skladišče, jih obdelamo v podtlačni komori z dodatkom dušika. Tako uničimo morebitne ličinke in bube žuželk. Blago prihaja iz vsega sveta, razmere pa so ponekod znatno slabše kot v Evropi. Surovine potem skladiščijo v ohlajenih skladiščih ob kontroli testnih listov za insekte. Surovine prodajajo v vrečah ali pa jih v naši proizvodnji pakiramo v manjša pakiranja, pri čemer v vsako vrečko znova vpihujemo dušik, s čimer preprečimo okužbo z morebitnimi žuželkami. Lani smo se preselili v nove prostore, kjer na 1100 m2 v nadzorovani atmosferi opravljamo pakiranje in skladiščenje.

Mnogi svarijo, da so zlasti oreščki pravcato leglo aflatoksinov. Kako to preprečiti, ne da bi uporabili škodljive fungicide? 
Aflatoksini ne kontaminirajo le oreščkov. Glive, ki jih proizvajajo, je najti povsod v naravi, zato lahko prizadenejo tudi žita, sojo, bombaž, začimbe … Najnevarnejša so obdobja s številnimi temperaturnimi spremembami ali z močnim nihanjem vlažnosti. Gliva izkoristi te spremembe in se začne razmnoževati, pri tem pa proizvede tudi aflatoksine. Pri nas je najtežavnejše poletno  obdobje, ko prihaja do povišanih temperatur in vlage. Do okužbe lahko pride v celotni verigi – ne samo pri proizvodnji, temveč tudi v trgovinah in pri potrošniku doma, tako da morebitne okužbe ni mogoče v celoti izključiti. Prav zato poletni čas ni najprimernejši za uporabo suhega sadja in oreščkov, bolje je nameniti prednost svežim živilom. 

Dandanes je to ljudem težko dopovedati, saj pričakujejo, da jim bodo vsi izdelki na voljo v vseh letnih časih. Mi v tem obdobju ne prodajamo orehov, sušenih sliv in še nekaterih izdelkov. 
Trajnost je eno od ključnih vprašanj, tudi ko gre za kozmetične izdelke. Neštetokrat smo že slišali trditve konvencionalne industrije, da ni mogoče izdelati povsem naravne kozmetike, saj bi bila hitro pokvarljiva. O tem, kako dolgo lahko zdržijo naravne kreme, losjoni, sredstva za sončenje in drugi kozmetični izdelki, smo se pozanimali pri dobri poznavalki trga naravne kozmetike, Brigiti Bavdek, direktorici BB bio.si.

Brigita Bavdek, BB bio.si
Skrivnost stabilnosti izdelkov v naravni kozmetiki je v njeni prefinjeni obliki: razmerja med sestavinami – oljem, vodo in drugimi rastlinskimi izvlečki – se morajo natančno ujemati. Če dobro opravimo to težko nalogo, ni treba uporabiti sintetičnih ali naravno identičnih konzervansov. Ni zanemarljivo uporabljati obnovljive embalaže, ki poleg primarne naloge, da ohranja varnost izdelku, zadovolji tudi skrbi za trajnostni razvoj kot tak. 

Proizvajalci naravne kozmetike pri formulaciji in izdelavi kozmetičnih izdelkov ne uporabljajo sintetičnih barvil, dišav, konzervansov, gensko spremenjenih organizmov, silikonov, parafina in drugih naftnih derivatov ter sintetičnih maščob. S surovinami iz certificirane ekološke ali biodinamične pridelave in kontroliranih divjih nasadov ter z odišavljanjem izključno z naravnimi eteričnimi olji že pri predelavi poskrbijo za varen in stabilen izdelek.

Vlogo konzervansa v naravni kozmetiki prevzemajo uporabljeni rastlinski izvlečki, kakovostne maščobe in eterična olja. Vsi ti že sami po sebi premorejo protimikrobno delovanje, zato ob uporabi kakovostnih surovin ni težko zagotoviti stabilnosti izdelkov, tudi če jim ne dodajamo kemičnih konzervansov. 

Težava pri naravni kozmetiki utegne biti vnos mikrobov v času uporabe, zato je embalaža nadvse pomembna. Najslabša rešitev so posodice, ki ob vsakem odpiranju pridejo v stik z zrakom in našimi rokami. Tozadevno so veliko primernejše tlačilke in tube, saj gre krema iz njih, vanje pa ne pride nič. Kozmetika v tubi ima večjo trajnost, saj skozi majhno odprtino prodre manj bakterij in tudi manj zraka, ki povzroči oksidacijo. Negovalno olje za telo bo stabilnost ohranilo dlje, če ga bomo hranili v temni steklenički.

Za dražje izdelke so na voljo tudi posebne dvojne stekleničke, ki iztisnjeno količino kreme nadomestijo z zrakom iz drugega dela steklenice, s čimer preprečujejo, da bi zunanji zrak prišel v stik s kremo. 

Vse te inovacije omogočajo odlično stabilnost in dolge roke uporabe brez potrebe po uporabi kemičnih konzervansov. 

Kako je z roki uporabe prehranskih dopolnil in naravnih zdravil? O tem, pri teh izdelkih doseči trajnost in v kolikšni meri se lahko zanesemo na roke uporabe, smo povprašali Roberta Terčelja, direktorja Farmedice, našega največjega ponudnika registriranih naravnih zdravil.

Robert Terčelj Schweizer, Farmedica d. o. o. 
Stabilnost in zagotovljena učinkovitost sta ključna, če naj izdelek dobi status registriranega zdravila. Mnogi znajo posušiti rastlino ali narediti alkoholni izvleček, ne vedo pa, koliko časa bo pripravek uporaben in kakšna je njegova moč delovanja. 
Pri registriranih naravnih zdravilih je rok uporabe zapisan na osnovi dolgoletnih stabilnostnih analiz, s katerimi proizvajalec določi rok stabilnosti in dokaže, da zdravilo rastlinskega izvora tudi zadnji dan uporabe vsebuje dovolj aktivnih učinkovin, da bo delovalo. Pri registriranih naravnih zdravilih roke uporabe na osnovi vseh predloženih dokazov določi oziroma potrdi Agencija za zdravila. 

Tega pogoja pri prehranskih dopolnilih ni treba izpolniti; proizvajalci lahko sami določijo rok uporabe svojih izdelkov. Pri tem jih je večina pozornejša na rok uporabnosti, torej na »pokvarljivost« izdelka, delovanja prehranskih dopolnil pa praviloma ne ugotavljajo.

Ključne besede:
rok uporabe, trgovina, živila, črno steklo, shranjevanje, alfatoksini, trajnost, naravna kozmetika, mikrobi

 

Sorodni članki:

0,015625

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Nič vas ne stane, da to omogočite.
Od tega lahko celo nekaj imate.

Beri naprej >>>