Uvodnik

Koliko stane odprava bolečine?

dodano: 8.8.2019

Sanja Lončar, urednica (uvodnik novic avgust/september SZZČN 2019)

Protibolečinska sredstva kar tekmujejo, katero bo prej in temeljiteje ustavilo bolečino. V oglasih gledamo, kako se bolečina znaša nad nami, kako nas duši, čaka v zasedi, kako nas onemogoča pri športu, delu, užitkih … Rešitev je, tako pravijo, v čarobni tabletki, ki jo bo ugasnila, raztopila, uničila … in nas osvobodila trpljenja. 

Obljubljajo nam, da bo naša težava v približno petnajstih minutah izpuhtela. Koliko časa pa bo trajalo, preden bomo sanirali posledice tovrstnega hipnega odpravljanja bolečine, oglasi seveda ne povedo. 

Beri naprej >>>

Novice

Žarnice ali »žmigavci«?

dodano: 22.8.2019

Igor Šajn (novice avgust/september SZZČN 2019)

Ali lahko žarnica sproži glavobol, migreno ali celo epileptični napad?

Če ste se v kaki diskoteki srečali s stroboskopom ali pa ste se zadrževali v prostoru s pokvarjenim zaganjalnikom v stropnih neonskih lučeh, verjetno že imate predstavo, kako moteče utegne biti utripanje svetlobe.

Včasih je utripanje svetlobe očesu nevidno, vendar ga naši možgani kljub temu še kako zaznajo – tako utripanje jih razdraži do te mere, da lahko povzroči celo resne motnje, kot so glavoboli, migrena, živčnost in epileptični napadi. 

Beri naprej >>>

Kitajsko zelišče za hormonske glavobole

dodano: 19.8.2019

Diana Vlahinič (novice avgust/september SZZČN 2019)

Ženske trikrat pogosteje trpijo za migreno kot moški in kar 60 odstotkov od teh se jih srečuje s tako imenovano »menstrualno migreno«; to so migrene, ki nastopijo pred, med ali takoj po menstruaciji, lahko pa celo med ovulacijo.

Menstrualno migreno povezujemo predvsem z estrogenom, ženskim spolnim hormonom, ki specifično uravnava nihanje menstrualnega cikla. Ko se ravni estrogena in progesterona spremenijo, ženske postanejo dovzetnejše za glavobole. Ker oralni kontraceptivi vplivajo na ravni estrogena, ženske, ki jemljejo kontracepcijske tablete, pogosteje trpijo za menstrualno migreno.

Beri naprej >>>

Več magnezija = manj migren

dodano: 19.8.2019

Ana Hauser (novice avgust/september SZZČN 2019)

Znanstveniki so že pred več kot dvajsetimi leti dokazali povezavo med signalno molekulo dušikovega oksida (NO) in nastopom migren. Znano je, da lahko NO prek različnih mehanizmov sproži močne glavobole, ki jih poznamo kot migrenske (1).  

Drugi pomemben igralec, ki vpliva na razvoj migrene, je serotonin. Če se njegova raven zelo poviša, lahko povzroči tudi bruhanje in slabost, ki sta značilna prav za migrene. Zanimivo je, da lahko raven obeh problematičnih snovi, tako NO kot serotonina, uravnavamo z magnezijem (2).  

Beri naprej >>>

Podjetja, izkoristite priložnost: 10 milijonov EUR za razvoj kompetenc starejših zaposlenih!

dodano: 14.8.2019

Zakaj ne bi pridobili sredstev razpisa ASI, kjer je na voljo 10 milijonov evrov za celovito podporo podjetjem za aktivno staranje delovne sile? Povrnjeno dobite 100 % stroškov oziroma od 27.600 evrov (malo podjetje) do 76.400 evrov (veliko podjetje) oziroma do 1.800 evrov na zaposlenega za raznovrstna usposabljanja ter od 1.500 do 3.000 evrov za izdelavo strategije upravljanja starejših.


Staranje prebivalstva odpira nove teme, ki bodo v prihodnjih letih vplivale tudi na število delovno sposobnega prebivalstva. Delodajalci bodo morali temu trendu prilagoditi svoje kadrovske politike in podpreti potenciale starejših zaposlenih. Če ne bomo presegli negativnih stereotipov o starejših zaposlenih in pokazali več interesa za vlaganje v njihov razvoj, se bo vse več podjetij in posledično tudi gospodarstvo znašlo v težavah. Ker učinkovito upravljanje starejših zaposlenih vpliva na dolgoročni razvoj posameznega podjetja, njegovo konkurenčnost in uspešnost, mora ta postati ena izmed ključnih prioritet podjetij.

Ne zamudite roka za oddajo vloge, to je 26.8.2019!

Beri naprej >>>

Glava kliče po vodi

dodano: 12.8.2019

Sanja Lončar (novice avgust/september 2019 SZZČN)

Nekoč so ljudje vedeli, da jim telo z bolečino v glavi sporoča, da jim primanjkuje vode. 
Celo zdravniki so se iz starih fizioloških priročnikov učili o pomenu vode kot zdravila. (Tega v novejših priročnikih ni več, zato sodobni zdravniki menijo, da so vse tekočine enakovredne ter da sokovi in pivo odžejajo enako kot voda.)

Dr. Batmanghelidij, avtor knjige Niste bolni, žejni ste, v svoji knjigi natančno opiše mehanizem, zakaj se telo na dehidracijo odzove z glavobolom. 

Beri naprej >>>

Je bolniški dopust razkošje?

dodano: 4.7.2019

dr. Klemen Podjed (novice junij/julij 2019 SZZČN)

Veste, koliko stane bolniški dopust? Odgovor se glasi, da dvakrat manj, kot če ga ne vzamete takrat, ko bi ga potrebovali. 

V državi, v kateri tretjino podjetij predstavljajo mikropodjetja, v katerih je večinoma zaposlena samo ena oseba (v 186 tisoč podjetjih je zaposlenih skupno 260 tisoč oseb), ima veliko ljudi občutek, da je bolniški dopust nedosegljivo razkošje, rezervirano za tiste, ki delajo v državnih službah. Podobno menijo delodajalci, ko nekdo sporoči, da zaradi bolezni ne bo prišel na delo. 

Beri naprej >>>

Preteklost nas prehiteva

dodano: 2.7.2019

Andrej Gruden (novice junij/julij 2019 SZZČN)

Biološka priprava hrane: kako kuhamo? Ali pri pripravi jedi res upoštevamo vse vidike njenih vplivov na zdravje?
 
Nakupimo kar se da sveža živila, po možnosti z oznako »bio« ali »eko«, morda pa zelenjavo gojimo celo sami – na vrtu, balkonu ali okenskih policah. Vlagamo trud in denar, nato pa v naslednjem koraku – ker smo se tako navadili ali pa smo prepričani, da dandanes drugače pač ne gre – to hrano pripravljamo na indukcijskem štedilniku, v cvrtniku ali v mikrovalovni pečici. 

Beri naprej >>>

Zakaj z leti izgubljamo mišično moč? Zakaj se v meni redimo? Zakaj trening pogosto ne prinaša želene

dodano: 2.7.2019

Tamara Bukovec (novice junij/julij 2019 SZZČN)

Vsa tri na videz različna vprašanja imajo enak odgovor – telesu primanjkuje aminokislin. Aminokisline so eden od osnovnih gradnikov naših celic, mišic in tkiv. Brez njih se ne morejo tvoriti krvne celice, živčni prenašalci, hormoni ...

Beri naprej >>>

Brez 80 % samooskrbe ni suverenosti!

dodano: 25.6.2019

Sanja Lončar (urednica novic SZZČN)

V teh dneh, ko obujamo spomine na nastanek Slovenije kot suverene države, smo imeli priložnost poslušati mnoge, ki so prispevali k nastanku neodvisne Slovenije. Pa je res neodvisna?

Dr. Jože Osterc (minister za kmetijstvo v prvi vladi samostojne Slovenije) je povedal, da so že tedaj vedeli, da država, ki nima vsaj 80-odstotne samooskrbe, ne more biti suverena in politično neodvisna. Zato so imeli leta 1991 v skladiščih hrane za pol leta.

In kako je danes? 

Veliko rodovitnih tal, ki so edina podlaga za samooskrbo, smo zazidali. Trenutno imamo 8 arov na prebivalca, kar nas uvršča med dežele z najmanj kmetijskih površin v Evropi. Po besedah dr. Osterca bi morali imeti vsaj 10 arov na prebivalca in seveda spremeniti način, kako s temi zemljišči ravnamo. 
Rodovitna zemlja je največja dobrina. Njeno pomanjkanje pa je veliko večje tveganje, kot se mnogim zdi. 

Najprej poiščite vzroke, potem zdravite!

dodano: 23.6.2019

Sanja Lončar (novice junij/julij 2019 SZZČN)

Kdaj bo znanstveno podprta medicina v dobro svojih pacientov zares začela uporabljati znanost?

Prof. dr. Thomas Rau, strokovni vodja klinike Paracelsus v Švici in vodja Švicarske akademije za biološko medicino, je imel maja dva seminarja v Sloveniji. Prvega za strokovno javnost, ko mu je prisluhnilo petdeset zdravnikov in terapevtov, naslednji dan pa za skoraj tristo poslušalcev iz širše javnosti. 

Beri naprej >>>

Diabetes tipa 3 zaradi WI-FI?

dodano: 23.6.2019

Adriana Dolinar, dr.vet.med. (novice junij/julij 2019 SZZČN)

Ne le sladkosnedo življenje, pomanjkanje telesne dejavnosti, debelost in polna glava skrbi, tudi izpostavljenost elektromagnetnemu onesnaženju utegne predstavljati nevarnost za razvoj diabetesa. 

Danes težko najdete človeka, ki ne bi imel v svoji neposredni bližini vsaj ene mobilne naprave. Bolj ko tehnološko napredujemo, več je v našem okolju naprav, kot so pametni hladilniki, pametni kuhalniki, elektronske varuške … ki nam tako ali drugače »lajšajo« življenje. Da te naprave lahko delujejo, seveda potrebujemo tudi domača brezžična omrežja, na primer WLAN, in mrežo baznih postaj z antenami, ki sestavljajo 2-, 3-, 4- ali celo 5G-omrežje. 

Beri naprej >>>

Poziv Vladi RS k ukrepanju glede podnebnih sprememb

dodano: 22.6.2019

Prav v teh mesecih Vlada Republike Slovenije sprejema ključne odločitve glede naše podnebne prihodnosti. Zato je široka skupina množičnih organizacij s področij trajnostnega razvoja, človekovih pravic, kulture, pravic potrošnikov, mladine, kmetijstva, delavskih pravic, skupnosti občin … na Vlado Republike Slovenije naslovila nujni poziv, s katerim jo poziva, naj podnebne spremembe pripozna kot nacionalno krizo ter jih začne prioritetno in sistemsko obravnavati.

Če se želite pridružiti pozivu, lahko to storite TUKAJ

V slovenski ustavi imamo zapisano pravico do zdravega življenjskega okolja in naloga vlade je, da takšno okolje zagotovi.

Milijone let stara »visoka tehnologija«

dodano: 14.6.2019

Adriana Dolinar (novice junij/julij 2019 SZZČN)

Mlečnokislinska fermentacija je še vedno najboljši način obdelave in konzerviranja živil, edina tehnologija, pri kateri hranil ne izgubljamo, ampak jih pridobivamo. 

Novim tehnologijam navkljub je mlečnokislinska fermentacija, ki je znana domala od nastanka človeštva, še vedno aktualen naravni način pridobivanja visokokakovostnih živil in prehranskih dopolnil. Tako pridobljeni produkti telo obogatijo s številnimi vitalnimi snovmi, nujnimi za naše zdravje, ne da bi nas obremenili z nepotrebnimi konzervansi. 

Beri naprej >>>

4 koraki, kako si pomagati pri »alergiji na sonce«

dodano: 14.6.2019

Diana Vlahinič (novice junij/julij 2019 SZZČN)

Ko nas po dolgi zimi pobožajo prvi pomladni sončni žarki, se nas večina navdušeno prepusti uživanju na soncu in se nestrpno veselit vročih poletnih dni, ki so pred nami.

Medtem ko nas večina uživa v »po-zimski sončni pripeki« in nam sonce ne povzroča težav, veliko ljudi komaj čaka, da poletje mine, saj jih pestijo hude alergije na sonce!

Beri naprej >>>

Deset največjih razvojnih zablod

dodano: 12.6.2019

Nara Petrovič (novice junij/julij 2019 SZZČN)

Kdor me pozna, morda pričakuje, da se bom takoj obregnil ob stranišča, čevlje in mize, toda to so le izdelki s konca tekočega traku. O njih pišem že dvajset let, pa se v družbi ni prav dosti spremenilo. Naj poskusim drugje: pri temeljnih načelih tehnologije.

Na osnovi kakšnih družbenih norm in standardov sploh začnemo oblikovati predmete? Kako nam je uspelo tako zelo zaiti? Katera so žarišča gnilobe na temni strani tehnologije?

Beri naprej >>>

Bo delovalo? 8 kriterijev za izbiro učinkovitih prehranskih dopolnil in naravnih zdravil

dodano: 12.6.2019

Sanja Lončar (novice junij/julij 2019 SZZČN)

Zdravilne rastline, pa tudi številna živila nam ponujajo velike moči, vendar le, če so jih lahko ustvarila sama (če jih torej niso pridelali množično ter jih gnojili in varovali s kemičnimi sredstvi). Ali je to dovolj?

Beri naprej >>>

Tehnološka dodelava telesa?

dodano: 10.6.2019

novice junij/julij 2019 SZZČN

Se je stvarstvo res zmotilo, ko nam je dalo pore za znojenje, želodec, ki kruli, oči, ki ne vidijo v temi, telo, ki vsak dan zahteva nekaj počitka?

Industrija se nenehno obnaša, kot da v resnici nujno potrebujemo dodelavo, zato nenehno razvija izdelke, ki naj bi odpravljale tovrstne »nepravilnosti«. 

Poleti nenehno poslušamo o tem, da nekateri sodobni kozmetični izdelki čudovito preprečujejo znojenje, drugi nastajanje celulita, tretji onemogočajo, da bi koža vsrkavala sončne žarke …

Beri naprej >>>

Kakšna bo naša prihodnost?

dodano: 10.6.2019

Sanja Lončar (novice junij/julij 2019 SZZČN)

Bomo prebivalci modrega planeta znali modro uporabiti svojo tehnologijo?

Kot je v svojem besedilu opisal Nara Petrovič, tehnološki izumi ne nastajajo kar tako, v peskovniku znanstvenikov, ki preizkušajo nove patente. Kar zalivamo, to raste. In ker razvoj »zaliva« kapital, je trenutno skoraj vsa strokovna pamet tega planeta vpeta v iskanje tehnoloških rešitev, ki služijo ohranjanju moči in vzorcev mišljenja, skladnih z željami financerjev.

Beri naprej >>>

Ah, kako čudovite oči!

dodano: 31.5.2019

majske tiskane novice SZZČN 2019

Bi želeli imeti take, filmsko velike oči? Raje ne! 

Izbočene oči so eden od znakov, da z vašo ščitnico ni vse, kot bi moralo biti. Tudi občutljivost oči in težave z vidom lahko namigujejo, da je treba vzeti pod drobnogled presnovo. 

Beri naprej >>>

Sindrom pisarniških oči – poskrbimo, da bo očem lažje

dodano: 31.5.2019

Sabina Topolovec (majske tiskane novice SZZČN 2019)

V hladnejšem času smo običajno veliko v zaprtih prostorih. V njih je zrak najpogosteje presuh in posledica na očeh so hitro vidne. Pojavijo se pordelost, oči nas pečejo, srbijo, lahko tudi bolijo. Položaj jim še dodatno otežimo z dolgotrajnim zrenjem v različne ekrane. Kaj storiti, ko so posledice že tu oziroma ali se teh v takšnih okoliščinah sploh lahko ubranimo?

Beri naprej >>>

Poznate ceno varčne svetlobe?

dodano: 30.5.2019

Sanja Lončar (majske tiskane novice SZZČN 2019)

Poznate občutek, ko med dolgotrajnim večernim delom ob računalniku 
oči postanejo kar trde? Čutite utrujenost, oči se vam že zapirajo, ko pa ležete, ne morete zaspati?

Telo je utrujeno, spanca pa ni, ker telesu primanjkuje melatonina. Prav presežek modre svetlobe, ki ga oddajajo naši računalniki in LED-razsvetljava, zmoti naš normalni ritem zaznavanja dnevnega časa. Presežek modre svetlobe je namreč značilen za jutranje ure. Tako telo pod vplivom takega svetlobnega spektra meni, da je čas za dejavnost, zato ne izloča melatonina. O tovrstnem vplivu LED-žarnic in zaslonov se vse premalo piše in govori, zato večina ljudi ne zna povezati čedaljega slabšega spanca s svetlobo, ki so ji izpostavljeni. 

Beri naprej >>>

Širši pogled, za več zdravja

dodano: 30.5.2019

Intervju s prof. dr. Raumom (majske tiskane novice SZZČN 2019)

Da se očesni zdravnik ukvarja le z vašimi očmi, stanje vaših jeter, vaš jedilnik in življenjski slog pa ga ne zanimajo, sprejemamo kot nekaj normalnega. Enako velja za številna druga področja, zato ne preseneča, da alopatska medicina zmore le omiliti simptome, ne zna pa trajno pozdraviti telesa kot celote.

O tem, kako je mogoče pozdraviti tudi to, kar pogosto velja za neozdravljivo, bo maja v Ljubljani predaval resnično velik človek in strokovnjak, prof. dr. Rau, ki je že sedemindvajset let strokovni vodja svetovno znane švicarske Klinika Paracelsus, ki deluje po načelih biološke medicine.

Beri naprej >>>

Štiri težave, ki vplivajo na naš vid

dodano: 28.5.2019

Adriana Dolinar (majske tiskane novice SZZČN 2019)

Motnje vida lahko povzročijo tudi migrenski glavobol, visok krvni tlak, diabetes in stres. Zakaj ob teh težavah pride do motenj vida in zakaj nam lahko pri tem pomaga konopljin CBD?

Beri naprej >>>

Zakaj otroci vse slabše vidijo?

dodano: 28.5.2019

Sabina Topolovec (majske tiskane novice SZZČN 2019)

Tistih nekaj šolskih sistematskih pregledov je med drugim namenjenih tudi preverjanju vida. Gotovo ne brez razloga, vsaj zadnja leta ne. Ko so nam kot otrokom pregledovali vid, je bil v razredu komaj kdo z očali. Zdaj so lahko srečni tisti, ki jih še nimajo. Pa imajo ti otroci res le srečo, morda dobre gene, nemara živijo sredi gozda?

Nič od tega. Imajo pa to srečo, da njihovi starši sledijo zdravi kmečki pameti in jih vsak dan naženejo v gozd ali na igrišče in jim dovolijo, da se domov vrnejo umazani. Ali pa srečo, da starši skrbno bdijo nad vsebino na krožniku. Predvsem zadnja leta pa veliko srečo, da so njihovi starši ponosnejši na to, da so otroci zdravi, kot da pri dveh letih obvladajo vse pametne naprave v hiši. Če imajo vse to, imajo skoraj zagotovo tudi zdrave oči.

Beri naprej >>>

Je laserska operacija rešitev za dioptrijo?

dodano: 27.5.2019

Sanja Lončar (majske tiskane novice SZZČN 2019)

Pri tej tematiki je težko priti resnici do dna. Ponudniki tovrstnih posegov zagotavljajo, da so varni, in se hvalijo s tisočimi opravljenih posegov brez slehernih zapletov.
Toda pregledovanje spletnih forumov razkrije, da ni težko najti posameznikov, pri katerih sta se vid in splošno počutje po tovrstnem posegu nepopravljivo poslabšala. Mnogi med njimi celo navajajo, da jim je poseg opravil prav ponudnik, ki se hvali, da pri njem nikoli ne pride do zapletov.

Beri naprej >>>

Zaščitimo zdravje oči

dodano: 27.5.2019

Diana Vlahnič (majske tiskane novice SZZČN 2019)

Po tradicionalni kitajski medicini (TKM) so težave z očmi povezane z biopotencialom jeter, saj velja, da se jetra odpirajo v oči. Po TKM so torej oči čutilo, povezano z jetri – če imate kakršne koli težave z očmi, denimo z zamegljenim vidom, s pordelimi, suhimi ali srbečimi očmi, je to lahko znak, da se energija jeter v telesu ne pretaka gladko.

Ker je pomlad čas, ki ga v TKM povezujemo z elementom lesa, ta pa predstavlja jetra, so lahko težave, povezane z očmi, spomladi še opaznejše in večje. Jetra lahko zelo okrepimo z uživanjem primerne hrane in antioksidantov; zdaj tudi raziskave potrjujejo nesporno povezavo med zdravjem oči in vnosom antioksidantov. Kako ti pomagajo ščititi zdravje naših oči?

Beri naprej >>>

UV-žarki – prijatelji ali sovražniki?

dodano: 16.5.2019

majske tiskane novice SZZČN 2019

Maja so vsi mediji preplavljeni s svarili, da kože ne smete izpostavljati sončnim žarkom, saj jo bodo UV-žarki poškodovali in postarali. Pa je to res?

Če ste brali naš priročnik Resnice in zmote o soncu, veste, da ima ta zgodba tudi drugo plat. Ali sonce poškoduje drevje, travo, cvetlice na jasi? Zagotovo ne – sončna svetloba jih le hrani in krepi. Drugače je s sadikami, ki so bile doslej le na okenskih policah ali v rastlinjakih. Pri teh srečanje z UV-žarki navadno povzroči ožige in celo izgubo listov. Šele naslednji listi, torej tisti, ki zrastejo na soncu, so trpežni in jih sončni žarki ne motijo več.

Ali vam bo sonce koristilo ali škodovalo, je torej odvisno od tega, ali spomladi pridete na sonce popolnoma nepripravljeni, torej kot roža iz rastlinjaka, ali pa s soncem nenehno prijateljujete.

Beri naprej >>>

Alfred Vogel – varujmo svoje oči

dodano: 16.5.2019

Besedilo iz knjige ljudski zdravnik je z založnikovim dovoljenjem povzela Adriana Dolinar, dr. vet.

Vračanje k naravi in naravnim ritmom lahko pomaga tudi utrujenim in izčrpanim očem. To je za zaščito oči priporočal tudi Alfred Vogel.

Beri naprej >>>

Kako dolgo še do popolne prepovedi neonikotinoidnih pesticidov, povezanih z umiranjem čebel?

dodano: 14.5.2019

Vir: livelovefruit.com

V Franciji so že konec lanskega leta prepovedali vseh pet neonikotinoidnih pesticidov, povezanih z umiranjem čebel. Žal so zaenkrat edini v Evropski uniji.
Bomo res morali doživeti globalno prehransko krizo, kot je to odlično opisano v futurističnem romanu Zgodovina čebel, preden nas bo srečala pamet?
Upamo, da ne. Zato v nadaljevanju posredujemo članek o vplivu neonikotinoidov na čebele in druge opraševalce.

Beri naprej >>>

Žagamo vejo, na kateri sedimo?

dodano: 8.5.2019

Spremembe, ki so jih povzročila desetletja plenjenja in zastrupljanja gozdov, oceanov, zemlje in zraka, ogrožajo človeštvo vsaj toliko kot podnebne spremembe. Prišli smo do točke, ko milijonu živalskih in rastlinskih vrst grozi izumrtje - s tem pa je ogroženo tudi preživetje človeštva. 

Beri naprej >>>

Čisto telo za jasen vid

dodano: 7.5.2019

Sanja Lončar (majske novice SZZČN 2019)

Kot ste najbrž opazili, se v skoraj vsakem besedilu dotaknemo povezave med strupi in vidom.

To ni le posebnost tradicionalne kitajske medicine. O tem, kako kopičenje strupov vpliva na vid, so veliko vedeli že naši predniki z vseh celin. Tudi v Evropi smo bili nekoč – celo v »temnem srednjem veku« – tozadevno veliko bolj razsvetljeni, kot smo dandanes. 
Tudi Hildegarda piše o tem, da so jetra glavni vir očesnih težav, slabega vida in glavobolov. Pri tem ne svari le pred zunanjimi strupi, temveč tudi pred tistimi, ki izvirajo iz naših misli in čustev, predvsem jeze. 

Beri naprej >>>

Oči in oksidativni stres

dodano: 7.5.2019

Adriana Dolinar (majske novice SZZČN 2019)

Kaj je oksidativni stres? Kako je povezan z zdravjem oči in zakaj lahko z njegovim celostnim obvladovanjem pozitivno vplivamo tudi na oči?

Beri naprej >>>

Kdo ima večjega?

dodano: 17.4.2019

Sanja Lončar (aprilske tiskane novice SZZČN 2019)

Človeška potreba po tekmovalnosti se kaže tudi na naših vrtovih. Pa je res pomembno, kdo bo imel prvega, debelejšega ali večjega?

Velikost ni vse. Še več, izredna velikost sadežev, zeljnih glav, krompirja … praviloma govori o tem, da je v takšnem »dosežku« marsičesa manj, kot bi si želeli. 

V tokratnih novicah ste veliko prebrali o debelosti. Zagotovo tudi vsi veste, da imeti več kilogramov ne pomeni biti bolj zdrav in vitalen … Prosim, enako logiko uporabite tudi pri razmišljanju o pridelku!

Beri naprej >>>

Debeli ste, ker ste zastrupljeni!

dodano: 17.4.2019

Marija Kočevar (aprilske tiskane novice SZZČN 2019)

Debelost ni bolezen. Ni epidemija. Morda vas bo presenetilo, toda debelost je največkrat posledica zastrupitve. 
Tako kot se spomladi lotimo velikega pospravljanja doma, je ta čas idealen tudi za veliko pospravljanje telesa. 

Beri naprej >>>

(Vitka) podjetja ustvarjajo debelost?

dodano: 15.4.2019

Sanja Lončar (aprilske tiskane novice SZZČN 2019)

Že od zadnje krize naprej je modno iskati poti, kako oklestiti stroške podjetij. Zamisel o vitkih podjetjih podjetje na papirju sicer naredi vitkejše, toda izboljšana »presnova« podjetja pogosto povzroči presnovne težave – zaposlenim. 

Prožni delovniki se tako pogosto sprevržejo v delo od jutra do večera. Čas, namenjen malici, nemalokrat »povozijo« nujna opravila. V zadnjem času je tudi vse več govora, da bi to pravico izključili iz delovnega časa. 

Beri naprej >>>

Pet posledic debelosti

dodano: 15.4.2019

Adriana Dolinar (aprilske tiskane novice SZZČN 2019)

Debelost je vse pogostejša težava današnjega sveta, tako med odraslimi kot med otroki. Zaradi njenih škodljivih posledic nekateri debelost uvrščajo celo pred škodljivostjo kajenja cigaret! Zakaj je debelost tak problem oziroma kakšne so njene posledice?

Beri naprej >>>

Vsak cvet šteje

dodano: 11.4.2019

Ekoglobal.net

V sredo, 10. 4. 2019, je v Betnavskem gozdu v Mariboru potekala akcija saditve medovitih dreves, ki jo je omogočila Družba Slovenski državni gozdovi d.o.o. (SiDG).

Akcija je začetek izobraževalno – motivacijske kampanje SEM SPREMEMBA, katere namen je osveščati o izjemnem pomenu čebel za preživetje človeka. Vsaka tretja žlica naše hrane je namreč odvisna od čebel. Kampanja želi spodbuditi vsakega posameznika, podjetje, ustanovo…, da v okviru svojih možnosti zasadi vsaj eno seme za eno cvetico. Vsak cvet pomeni hrano za čebele, pa četudi je to »zgolj« cvet v lončku na balkonski terasi.

Beri naprej >>>

Skrivnost vode in magnetov

dodano: 10.4.2019

Sanja Lončar (aprilske tiskane novice SZZČN 2019)

Pogosto nas sprašujete o različnih magnetnih pripomočkih, ki jih ponujajo na trgu. Na voljo je marsikaj, kar obljublja čudeže, zato iskanje pravih resnic med številnimi spletnimi »pričevanji« ni preprosta naloga. 

Beri naprej >>>

Zakaj je vsak tretji otrok predebel?

dodano: 10.4.2019

Tamara Bukovec (aprilske tiskane novice SZZČN 2019)

Približno 20 odstotkov odraslih v Sloveniji se spoprijema z debelostjo, skrbi pa predvsem podatek, da ima v Sloveniji čezmerno telesno težo že vsak tretji otrok. 
Poleg tega debeli otroci pogosto odrastejo v debele odrasle, zaradi česar so še naprej izpostavljeni tveganjem za nastanek številnih zdravstvenih težav, kot so presnovni sindrom, sladkorna bolezen tipa 2 ter srčno-žilne bolezni. 

Beri naprej >>>

Kako iz začaranega kroga?

dodano: 8.4.2019

Diana Vlahinič (aprilske tiskane novice SZZČN 2019)

Vsako pomlad se veliko ljudi odloči za hujšanje. Dolgi zimski dnevi, prazniki s polnimi mizami hrane, uživanje več sladic ter dnevi s premalo gibanja pustijo posledice v obliki odvečnih kilogramov.

Standardne korake hujšanja poznamo vsi: sprememba življenjskega sloga v obliki bolj zdrave prehrane, dovolj gibanja in manj stresa. To so ključne prvine, ki jih že vsi znamo na pamet. 

Beri naprej >>>

Uredite inzulin in rešili boste veliko težav hkrati

dodano: 7.4.2019

Adriana Dolinar (aprilske tiskane novice SZZČN 2019)

Debelost na območju trebuha, povišan krvni tlak, povišana raven trigliceridov, nizka raven HDL ter povišana raven glukoze in inzulina, vse to so lahko znaki inzulinske rezistence oziroma metabolnega sindroma. 

Znano je, da so osebe z metabolnim sindromom med drugim podvržene večjemu tveganju za nastanek diabetesa tipa 2, srčno-žilnih obolenj, demence in raka. Kaj lahko storimo, da se težavi izognemo ali jo celo obvladamo?

Beri naprej >>>

Dobre in slabe strategije hujšanja

dodano: 6.4.2019

Sanja Lončar (aprilske tiskane novice SZZČN 2019)

Če v Googlov iskalnik vpišete besedo hujšanje, dobite 3.600.000 zadetkov! In skoraj toliko raznovrstnih nasvetov za hujšanje. Nekateri so koristni, večina jih je nevarnih. Znate razlikovati med njimi?

Beri naprej >>>

Kje ga »lomimo« pri hujšanju?

dodano: 5.4.2019

Marija Kočevar (aprilske tiskane novice SZZČN 2019)

Idealnih postav je toliko kot ljudi, le da ima tisto idealno navadno nekdo drug. V revijah, ki govorijo o modi in lepoti, gledamo suhljate manekenke upadlih obrazov, ki jih postavljajo kot lepotne ideale. Celo moški manekeni so čedalje vitkejši, mišice pa niso več moderne, tako da so si fantje in dekleta čedalje bolj podobni. Le še nekaj ličil – in človek ne ve več, kdo je kdo.

Beri naprej >>>

Jabolko na dan ...

dodano: 3.4.2019

Lanska letin jabolk je bila res obilna, večina trgovskih verig pa kljub temu prodaja poceni uvožena jabolka. S takšnim jabolkom na dan verjetno ne bomo odgnali zdravnika stran, temveč prej naše zdravje, medtem ko našim ekološkim kmetom ostajajo v hladilnicah kupi zdravih, kakovostnih sadežev. Zato so se v projektu Nakupujmo skupaj odločili, da jim pomagajo: odprli so naročilnico, kjer lahko naročite poljubno količino ekološko pridelanih jabolk in jo dobite neposredno od kmeta (dostavljajo v Ljubljano, Kranj, Celje in Maribor). 

Več o akciji in naročilnico boste našli tukaj.

Pa zdrav in dober tek!

Beri naprej >>>

Avstrijska Koroška prepovedala uporabo glifosata

dodano: 2.4.2019

Vir: e-koroska.si

Deželni zbor avstrijske Koroške je minuli četrtek soglasno sprejel zakonodajo, ki prepoveduje uporabo glifosata. S tem je postala prva evropska regija, kjer se za zatiranje plevela ne sme uporabljati človeku škodljivih snovi.

Dežela Koroška se je na prepoved glifosata in drugih škodljivih herbicidov pripravljala že nekaj časa. Ob koncu lanskega leta je Evropska komisija pritrdila želji regije, da prepove glifosat in druge škodljive herbicide. Tako bodo lahko zasebniki na avstrijskem Koroškem namesto 355 pesticidov uporabljali samo 14 še dovoljenih. O zakonskih podlagah so tako razpravljali že lanskega decembra, v četrtek, 28. marca, pa so uporabo prepovedali.

Beri naprej >>>

Kaj res šteje?

dodano: 26.3.2019

Nadja Bačac (marčevske tiskane novice SZZČN 2019)

Dandanes riž in fižol staneta več kot novo oblačilo. Narobe svet? 

Vse več ljudi se prehranjuje ekološko, v prvi vrsti zato, ker so zaskrbljeni za svoje zdravje in se želijo izogniti strupenim kemikalijam v hrani. Tovrstna ozaveščenost je čedalje večja, še posebno, ko gre za prehrano otrok. Osrednji motiv pri tem je naše zdravje – zdravje kmetov in planeta pa je še vedno za večino porabnikov drugotnega pomena. 
Tudi ozaveščenost o razliki med konvencionalno in naravno kozmetiko je vse večja. Tisti, ki so dojeli, da si to, kar nanesemo na kožo, v veliki meri utre pot tudi v kri in doseže sleherno celico, ne želijo več skozi kožo uživati naftnih derivatov. Zato vse bolj posegamo tudi po naravni kozmetiki. 

Beri naprej >>>

Herpes in genitalne bradavice - boleča in nevarna nadloga!

dodano: 26.3.2019

marčevske tiskane novice SZZČN 2019

Kdor je že izkusil herpes, ve, da je to ena od nadležnejših težav, s katero se lahko srečamo. 

Poleg tega so HPV-virusi glavni osumljenci za virusno pogojene oblike raka materničnega vratu. Čeprav cepivo (če se bo izkazalo za učinkovito) obljublja zaščito pred nekaterimi HPV-virusi, bi bilo naivno pričakovati, da potrebujemo samo cepivo, pa bo »tam spodaj« vse v redu. 

Beri naprej >>>

Kako začeti z »notranjim servisiranjem«?

dodano: 24.3.2019

Katja Bole (marčevske tiskane novice SZZČN 2019)

Velik delež naših zdravstvenih težav, med katere spadajo tudi težave z reproduktivnimi organi, izhaja iz pomanjkanja potrebnih hranil in preobremenjenosti s težkimi kovinami. 
Kako ugotoviti, kaj natanko primanjkuje telesu in česa je v njem preveč? Naloga ni preprosta, sploh ker ista količina posamezne snovi za telo ene osebe ne pomeni nikakršne težave, pri drugi pa lahko povzroči dramatične zaplete. 

Beri naprej >>>

Vse za otroka?

dodano: 24.3.2019

Tamara Bukovec (marčevske tiskane novice SZZČN 2019)

V želji, da bodo naši otroci uspešni, zdravi in srečni, naredimo marsikaj. Starši se izobražujejo, obiskujejo seminarje, berejo knjige … Toda včasih je morda vzrok za težave zgolj pomanjkanje kakega pomembnega telesnega gradnika. 

Nekoč so bili ljudje lačni, zdaj pa se je lakota skrila na celično raven. Otrokom je štiriindvajset ur na dan na voljo poln hladilnik, vendar to še ne pomeni, da njihovo telo v resnici dobi vse, kar potrebuje. Ker se njihova mala telesa obnavljajo zelo hitro in potrebujejo veliko »gradbenega materiala«, utegne biti vsako pomanjkanje vitalnih gradnikov še toliko nevarnejše. 

Beri naprej >>>

Bi šlo brez kemije in brez tveganja?

dodano: 22.3.2019

Intervju z dr. Alenka Berkopec Valena

Verjetno ste se med branjem prejšnjega besedila številni vprašali, ali sploh obstaja kaka druga možnost? Bi se sploh dalo brez kemije? In brez loterije?
Nekoč so metode ugotavljanja plodnih in neplodnih dni zaradi njihove nezanesljivosti imenovali celo »vatikanska ruleta«. 

V čem je razlika med starimi metodami, ki so veljale za precej tvegane, in novimi, ki dosegajo izjemne uspehe, smo povprašali zdravnico dr. Alenko Berkopec Valena. 

Beri naprej >>>

Stres in motnje menstrualnega cikla

dodano: 22.3.2019

Adriana Dolinar (marčevske tiskane novice SZZČN 2019)

Znano je, da tako psihični kot fizični stres vpliva tudi na ravnovesje reproduktivnih organov. Kako stres vpliva na menstrualni cikel in kako si lahko pomagamo s konopljinim kanabidiolom (CBD) in kanabigerolom (CBG)?

Na zdravje in optimalno delovanje rodil vplivajo številni dejavniki, od slabe preskrbe telesa z vitalnimi snovmi, dolgotrajnih obolenj in pretirane telesne dejavnosti do kroničnega psihičnega stresa. Posledica slednjega, ki se pogosto kaže v obliki anksioznosti ali depresije, so torej lahko tudi motnje v menstrualnem ciklu. Menstruacije bodisi zamujajo bodisi izostanejo, lahko pa jih spremljajo tudi obilne krvavitve, bolečine …. To seveda lahko vpliva tudi na plodnost ženske. Kako torej stres vpliva na reproduktivno zdravje ženske in kako si pomagati? 

Beri naprej >>>

Trije pripravki za hitro krepitev energije

dodano: 20.3.2019

Sanja Lončar (marčevske tiskane novice SZZČN 2019)

V prejšnjem besedilu ste prebrali, da imajo naša rodila in možgani radi enako hrano. Oreščke, semena, med, začimbe … Če vse to pravilno združimo, dobimo »energijo na žlico«, s katero si lahko pomagamo, ko začne utripati rdeča luč. 

Če boste uživali le semena in oreščke, bo od tega malo koristi, kajti telo ne more odkleniti in posrkati vseh dragocenosti, ki se skrivajo v njih. Izkoristek njihovih hranil zelo povečamo, če semena in oreščke namakamo, kalimo, fermentiramo … ali kar je še najpreprostejše – namakamo v medu. 

Beri naprej >>>

Leta prinašajo modrost … in težave

dodano: 20.3.2019

marčevske tiskane novice SZZČN 2019

Kot ste brali v uvodnem članku, z leti morda postajamo modrejši, vendar pa vse, s čimer smo to modrost nabirali, pušča sledi – tudi na telesu. Povrhu smo prav v mladih letih do zdravja najbolj brezbrižni, saj se nam zdi, da nam ne more do živega ne slaba hrana, ne preveč kave in ne premalo spanca. 

Ko pa telo izstavi račun, praviloma vidimo le končno diagnozo in ne vsega, kar je pripeljalo do nje. Tako lahko na spletnih straneh Kliničnega oddelka za reprodukcijo Ginekološke klinike UKC Ljubljane preberemo, da so vzroki za neplodnost v enaki meri na moškem kot na ženski. 

Beri naprej >>>

Kako uničiti rodovitna tla?

dodano: 20.3.2019

Sanja Lončar (marčevske tiskane novice SZZČN 2019)

Morda vas je naslov besedila šokiral, toda ker številni ljudje to počnejo vsak dan, je o uničevanju rodovitnih tal vredno povedati nekaj več. 

Beri naprej >>>

Skrivnosti lepe nosečnice

dodano: 15.3.2019

Katja Podergajs (marčevske tiskane novice SZZČN 2019)

Moj prijatelj ima tako ostro oko, da je vedno vedel, katera ženska v podjetju je noseča. Ko sem ga vprašala, kako to ugane, mi je povedal, da noseča ženska nenadoma dobi popolnoma drugačen, blag pogled ter da izžareva več topline in miline. 

Številne nosečnice se verjetno ne zavedajo, kakšno lepoto izžarevajo. Bolj jih skrbi, ali bo nosečnost pustila trajne sledi na njihovem telesu. Že babice so govorile, da vsak otrok vzame en zob. Dojenje vpliva na čvrstost dojk, hitro rastoči trebušček pa napenja kožo in za sabo pušča strije. Sorazmerno s tovrstnimi strahovi narašča tudi ponudba raznovrstnih kozmetičnih sredstev, ki obljubljajo rešitve za težave, povezane z nosečnostjo. 

Beri naprej >>>

Ko koleščki v glavi potrebujejo podmazovanje …

dodano: 13.3.2019

Katja Podergajs (marčevske tiskane novice SZZČN 2019)

Upadanje kognitivnih sposobnosti ni nekaj, kar nas čaka šele na koncu življenjske poti. Tudi vse več ljudi v delovni dobi ugotavlja, da njihovi možgani niso več tako zanesljivi kot nekoč. O tem, da utegnejo možgani zaškripati že pri otrocih, se lahko prepričamo vsakič, ko jim pomagamo pri domačih nalogah.

Vse, kar boste v tej številki brali o poti do izboljšanja stanja reproduktivnih organov, lahko uporabite tudi za krepitev možganov. Presenečeni? Ko gre za snovi, ki jih potrebujejo za svoje delovanje, imajo sive celice in rodila zelo podobne zahteve, zato hrana, ki je blagodejna »zgoraj«, pomaga tudi »spodaj« – in nasprotno. 

Beri naprej >>>

Uporaba hormonske zaščite ni brez posledic

dodano: 13.3.2019

Diana Vlahinič (marčevske tiskane novice SZZČN 2019)

Danes tako rekoč nihče ne pozna mlajše ženske, ki ne bi zdaj ali v preteklosti uživala kontracepcijske zaščite, tako imenovanih »tabletk«.
 
Dandanes jih ne predpisujejo le kot zaščito pred neželeno nosečnostjo, temveč tudi kot začasno »rešitev« za različna hormonska neravnovesja, vse od nerednih menstruacij do težav s kožo in PCOS (sindrom policističnih jajčnikov). 

Seveda hormonske tabletke teh težav ne odpravijo, saj tudi njihov osnovni vzrok ni pomanjkanje hormonov, zato se po prenehanju uživanja hormonske zaščite težave običajno povrnejo – v enaki ali celo v večji meri.

Beri naprej >>>

Bilanca individualizma

dodano: 11.3.2019

Sanja Lončar (marčevske tiskane novice SZZČN 2019)

Čeprav bi na seznamu nergačev verjetno zasedli zelo visoko mesto, statistika dokazuje, da imamo v Sloveniji odlične razmere za kakovostno življenje. 

Morda zaradi stoletnega hrepenenja, da bi postali lastniki, da bi bili »svoji na svojem«, da bi lahko kupili vse, kar si zaželimo ... postajamo prispodoba največjih turbopotrošnikov na svetu. Ali veste, da imamo Slovenci največjo površino prodajnih mest na prebivalca? Nimamo se pravice zmrdovati nad Američani ali Kitajci, češ da uničujejo okolje. Najprej preštejmo svoje avtomobile, televizorje, mobilne telefone, otroške igrače, oblačila, čevlje …

Beri naprej >>>

Energija in plodnost

dodano: 11.3.2019

Adriana Dolinar (marčevske tiskane novice SZZČN 2019)

Kako pomanjkanje energije vpliva na plodnost in kaj lahko storimo, da bo proizvodnja celične energije boljša? 

Več kot 90 odstotkov energije za delovanje telesa naj bi nastalo v mitohondrijih – celičnih elektrarnah. Te zaužite hranilne snovi (beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati) pretvorijo v energijo (molekule ATP). 

Beri naprej >>>

Razstrupite se z dihanjem

dodano: 18.2.2019

februarske novice SZZČN 2019

Žal živimo v času, ko smo izpostavljeni večji količini strupov, kot so jih poznali naši predniki. Naše telo vsrkava in kopiči različne kemikalije, dokler v nekem trenutku ne klone pod težo težkih kovin, hormonskih motilcev in drugih škodljivih snovi.
Razstrupljanju smo posvetili že nekaj številk novic, ker pa so spoznanja, o katerih smo pisali, še vedno aktualna, vam priporočamo, da si več o tem preberete v našem spletnem arhivu (številke 7/2013, 4/2011, 2/2010, 5/2009). 

Beri naprej >>>

Je kisik problem ali rešitev?

dodano: 18.2.2019

Sanja Lončar (februarske novice SZZČN 2019)

Ko slišimo besede, kot so oksidacija, oksidativni stres in prosti radikali, večinoma ne vemo, za kaj natanko gre – vemo le, da so »nepridipravi«.

Antioksidanti so v tej igri »dobri fantje«, četudi nam ni jasno, kaj pravzaprav počnejo. Kdo oziroma kaj je torej kisik? Brez njega ne moremo, na drugi strani pa prav kisikovi atomi sprožajo oksidacijo. Kot vidite, ni vse črno-belo. Zato namesto v kategorijah »dobri« in »slabi« raje razmišljajmo o ravnovesju, ki je potrebno, da v telesu vse deluje brezhibno. 

Beri naprej >>>

Nos je umetnina narave!

dodano: 16.2.2019

februarske novice SZZČN 2019

Ali ste vedeli, da imamo v nosu približno 12 milijonov vohalnih receptorjev, s katerimi bi lahko zaznali in razlikovali med kar 10 tisoč vonjavami? 

Beri naprej >>>

Utegne biti KOPB nevarnejši od raka?

dodano: 14.2.2019

Adriana Dolinar (februarske novice SZZČN 2019)

KOPB je prizadetost pljuč, ki prinaša resne posledice. Število obolelih narašča. Z izjemo Evrope na svetu zaradi KOPB umre več ljudi kot zaradi raka na dihalih. Kako si lahko pomagamo na naraven način in zakaj nam utegne pomagati tudi CBD – kanbidiol konoplje?

Beri naprej >>>

Vaš telefon seva bolj, kot so vam povedali!

dodano: 14.2.2019

Sanja Lončar (februarske novice SZZČN 2019)

Razvojni dosežki so odlično orodje za boljšo prodajo, ko pa zmanjka pravih tehnoloških izboljšav, številna podjetja začnejo uporabljati tudi zavajajoče podatke – v želji, da bi se prikazala kot boljša od konkurence. 

Beri naprej >>>

Spodbujanje lastnega kompostiranja

dodano: 14.2.2019

dr. Anamarija Slabe, Inštitut za trajnostni razvoj

Kompostiranje je povezano z dihanjem: pri običajnem aerobnem postopku moramo poskrbeti tudi za dovolj zračnosti, da lahko mikroorganizmi dihajo in predelujejo naš kompostni material. Če želimo proces pospešiti, da bo torej kompost dozorel znatno prej, ga moramo dovolj pogosto premešati – tako vanj vnesemo več zraka, kar pospeši delovanje mikroorganizmov. Lahko rečemo, da dihajo tudi sama tla, saj kar precejšen del vrhnjega sloja tal sestavljajo tudi mikroorganizmi in drobcene živalce. 

Beri naprej >>>

Podprite vseevropsko peticijo! Stop slabi hrani na naših krožnikih!

dodano: 12.2.2019

https://www.odvildovilic.si/

2,7 ton obolelega govejega mesa iz Poljske je bilo izvoženega v 14 držav po Evropski uniji, kar ogroža zdravje evropskih državljanov. Krive so nezakonite klavnice, ki so prodajale obolelo goveje meso kot zdravo, kar je v nasprotju s predpisi Evropske unije, ki zahtevajo veterinarski pregled pred in po zakolu živine.

Evropska unija se prepogosto sooča s škandali povezanimi s hrano. Ali je to fipronil v jajcih, kontaminirano otroško mleko Lactalis ali pa konjsko meso v goveji lazanji: ponavljajoči se škandali kažejo na temeljne probleme povezane s preglednostjo in nadzorom (pre)dolgih prehranskih verig. Nevarna hrana nizke kakovosti se prodaja po ceni zdrave, sveže in visoko kakovostne hrane, kar je le dodatni dokaz, da smo pri prehrani pozabili na varnost in zdravje državljanov. Nujno moramo poskrbeti, da se bo zdrava hrana znašla na krožnikih evropskih državljanov, še posebej naših najranljivejših skupin, kot so otroci in starostniki. To lahko spremenimo s krajšimi prehranskimi verigami in bolj dostopno lokalno pridelano hrano. Ne le, da taka hrana krepi in ohranja zdravje, temveč tudi varuje okolje, spodbuja domače kmetijstvo, ohranja podeželje, ustvarja manj zavržene hrane in zmanjšuje nepoštene trgovinske prakse.

Beri naprej >>>

Naj koža diha!

dodano: 11.2.2019

Sanja Lončar (februarske novice SZZČN 2019)

Koža so naša druga usta in tudi naša druga pljuča. Če ne more normalno dihati, bo trpelo vse telo. 

Ste kdaj opazovali mehurčke, ki se začnejo nabirati na koži, kadar ste v bazenu ali v kadi? To je dihanje naše kože! V srednjem veku so to dejstvo poznali bolje kot mi, zato je bila ena od oblik smrtne kazni to, da so obsojenca za nekaj ur do vratu potopili v greznico. 
Včasih so vas na zastrupitev skozi kožo morali obsoditi, dandanes pa številni ljudje celo plačujejo velike denarje, da svojo kožo prepojijo s kemikalijami in ji onemogočijo dihanje. 

Beri naprej >>>

Zakaj podpreti debelo črevo, da bi pozdravili pljuča?

dodano: 9.2.2019

Adriana Dolinar (februarske novice SZZČN 2019)

Da je zdravje pljuč tesno povezano z zdravjem debelega črevesa, tradicionalne medicine vedo že tisočletja. Zato nega črevesja z namenom pomagati pljučem zanje ni nič novega. Razveseljivo pa je, da obstaja tudi vse več sodobnih dokazov, ki podpirajo ta vedenja. 

Beri naprej >>>

Ocenjevanje v šolah - da ali ne?

dodano: 7.2.2019

Vir: Blog 'Kje vas čevelj žuli? - Šolstvo'


Ocenjevanje je postalo še posebej aktualna tema v luči peticije staršev za posodobitev šolskega sistema. Razprave v laičnih in strokovnih krogih se vrtijo okrog vprašanj: Ali bi morali vrniti številčno ocenjevanje nazaj v prvi razred? Ali pa ga pomakniti še višje od tretjega razreda? Je bila napaka, da smo začeli nekdaj ’vzgojne’ predmete ocenjevati s številčnimi ocenami? … in tako naprej. 

Praktično nikoli pa nihče ne omeni tega, kar je pri vsem tem največja težava: da so številne raziskave že desetletja nazaj pokazale, da ocenjevanje zaviralno vpliva na učenje. 

Beri naprej >>>

Naravna zelišča za pomoč pri virusnih obolenjih, vnetju grla in kašlju

dodano: 7.2.2019

Diana Vlahinič

V zimskem času imamo največ težav s prehladi, virozami, vnetim in bolečim grlom ter drugimi bolezenskimi stanji, ki jih v kitajski medicini večinoma povezujemo z vdorom mraza in vlage v telo. Zato je še posebno pomembno, da se znamo primerno zaščititi, če pa se bolezen vendarle razvije, telo primerno podpreti pri zdravljenju.

Beri naprej >>>

Kakšen zrak dihamo v Sloveniji?

dodano: 1.2.2019

Sanja Lončar (februarske novice SZZČN 2019)

Slovenija je zaradi marsičesa raj na zemlji, in če se vam je uspelo iztrgati iz mestnega smoga, lahko uživate tudi v nadpovprečno čistem zraku, ki bi ga lahko v nekaterih delih Slovenije celo izvažali v steklenicah. 

Agencija RS za okolje vsako leto pripravi poročilo o stanju zraka, ki ga dihamo. Zadnji podatki se nanašajo na leto 2017, torej so že malce »postani«, vsekakor pa orišejo položaj in nakazujejo smernice za prihodnost. 

Nasploh je stopnja onesnaženosti zraka v Sloveniji enaka povprečju v EU. Zaradi onesnaženosti zraka bo povprečni Evropejec (in s tem tudi Slovenec) živel »le« devet mesecev manj, kot bi sicer. 

Beri naprej >>>

Rešite se zasluzenosti!

dodano: 1.2.2019

Katja Podergajs (februarske novice SZZČN 2019)

Mikrobi obožujejo zasluzena telesa. V njih se počutijo kot v welnessu. Res želite biti petzvezdično doživetje za viruse in bakterije?

Zasluzenost se lahko pojavi v različnih delih telesa. Zasluzenost dihal prepoznamo lažje kot denimo zasluzenost vranice ali maternice. 

Če imate pogosto občutek, da imate v grlu kepo, ki je ne morete pogoltniti, če čutite pritisk v sinusih in oteklost v nosu, če vas sili k odkašljevanju, če se vas radi lotevajo prehladi in nasploh čutite, da so pljuča vaša občutljiva točka, telesu pomagajte z zmanjšanjem zasluzenosti.

Beri naprej >>>

5 nasvetov za izboljšanje zraka na delovnem mestu

dodano: 29.1.2019

Katja Podergajs (februarske novice SZZČN 2019)

V pisarni verjetno ne morete izbirati pohištva, talnih oblog, napeljav, oken in še marsičesa. Toda to ne pomeni, da ste obsojeni na vdihavanje vseh hlapov in prašnih delcev in da morate pozitivno naelektrenim ionom pustiti, da vam kradejo energijo. Že v nekaj urah bo vaše delovno mesto veliko bolj zdravo, če boste le upoštevali naslednjih pet nasvetov. 

Beri naprej >>>

Spodbujanje lastnega kompostiranja

dodano: 11.1.2019

Dr. Anamarija Slabe, Inštitut za trajnostni razvoj

Konec januarja smo na Inštitutu za trajnostni razvoj sklenili projekt »Kompostiranje je več kot recikliranje – Kompost gre v šolo«, s katerim spodbujamo lastno kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov na šolah, v vrtcih in v gospodinjstvih. Projekt odlično dopolnjuje naš program »Šolski ekovrtovi«, saj je kompostiranje najpomembnejša dejavnost v (ekološkem) vrtnarjenju. Ugotovili smo, da se šole in vrtci pri kompostiranju soočajo z nemalo izzivi, tako da je bil namen usposobiti kar največ vzgojno izobraževalnih zavodov (VIZ), da bodo znanja prenašali na otroke in mlade, ti pa na svoje domače, torej na gospodinjstva. Projekt sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor. 

Beri naprej >>>

Dočakajte februar z novo kožo

dodano: 3.1.2019

tiskane novice dec/jan 2019 SZZČN

Dokler živimo, se obnavlja sleherna celica v našem telesu. Ko smo bili otroci, se je vse skupaj obnovilo, še preden smo dobro dojeli, da smo se popraskali, urezali ali udarili. Toda z leti se "vzdrževalna dela" začnejo upočasnjevati, kot bi nam telo želelo dopovedati, da je čas, da začnemo s svojimi tkivi ravnati gospodarneje. 

Obnovitveni cikel kože traja 28 dni, vendar se tudi ta s staranjem podaljšuje. Po štiridesetem letu – seveda v odvisnosti od tega, v kolikšni meri je telo obremenjeno oziroma kako dobro ga zalagate s potrebnimi hranili – njena obnova traja od 35 do 60 dni. 
Tudi učinkov kozmetičnih sredstev ne moremo oceniti le na osnovi enega ali dveh nanosov kreme iz testerja. Kremo lahko povohamo, vidimo, kako se vpije, kako bo delovala, pa ne moremo vedeti, dokler ne nastanejo nove celice, ki odraščajo na novih hranilih. Seveda lahko o hranilih govorimo le v primeru, da koži ne ponujate predelane nafte, plastičnih aditivov in umetnih dišav. 

Beri naprej >>>

Kako in koliko časa je dobro uživati CBD, da dosežemo želene učinke?

dodano: 31.12.2018

Adriana Dolinar (novice dec/jan SZZČN 2018/19

Zaradi številnih terapevtskih potencialov kanabinoidov konoplje, kot je CBD, po njem posega vse več ljudi. Toda mnogim med njimi se ob tem porodi prenekatero vprašanje. Med drugim tudi to, kako dolgo je dobro uživati CBD, da dosežemo želene učinke?

Beri naprej >>>

Miklavž, Božiček in Dedek mraz

dodano: 31.12.2018

Maria Ana Kolman

V času zimskega solsticija so stare kulture praznovale rojstvo božanstev: Krishne, Horusa, Indre, Bude, Freje, Frigge, Izide, Ozirisa, Atisa, Kibele, Adonisa, Astarta, Svaroga, Mitre
itd… Praznovanja so potekala v čast zmage svetlobe nad temo, dobrega nad zlim, življenja nad smrtjo. Pred krščanstvom so v času zimskega solsticija na Slovenskem praznovali
ponovno rojstvo Sonca. Staroverci so praznovali rojstvo Svarogovega in Vidinega sina Svarožiča s kurjenjem kresov. V najdaljših nočeh leta, ko je moč Svarožiča najmanjša, so mu tako pomagali z ognjem kresov in t.i. čokov. Poleg tega so pogani 25. decembra praznovali rojstni dan boga Mitra. Te poganske praznike so pričeli »pokristjanjevati« leta 350 n. št., ko je papež Julij I. razglasil 25. december za Jezusov rojstni dan. Obhajanje Jezusovega rojstva je postopoma izpodrinilo vse druge obrede ob solsticiju.

Beri naprej >>>

Probiotična terapija zahteva svoj čas

dodano: 21.12.2018

Diana Vlahinič (novice december 2018 / januar 2019 SZZČN)

Novo leto je običajno čas zaobljub in novih začetkov – tudi ko govorimo o zdravju. Ko se odločimo svoje novoletne zaobljube udejanjiti, pa večinoma pričakujemo hitre rezultate in boljše počutje dobesedno čez noč. Zato veliko ljudi obupa že ob prvem »težjem« dnevu, ki ne mine po načrtu.

Toda tako kot naše težave niso nastale čez noč, tudi vidni učinki bolj zdravega življenjskega sloga ne bodo – in tudi ne morejo biti – vidni nemudoma. Edini način, kako nekaj spremeniti, je, da sprememba postane sestavni del našega življenja.

Če smo v svojem telesu deset let razvijali bolezensko stanje, ki se je nato nekega dne v polnosti manifestiralo ter dobilo klinično sliko in diagnozo, moramo biti dovolj realni in se zavedati, da štirinajstdnevna sprememba prehranjevanja ne more narediti čudeža – in da rezultati žal ne bodo nastopili čez noč. Majhni, včasih tihi koraki, nas bodo vodili k spremembam, ki se bodo pozneje pokazale v obliki dolgoročno boljšega počutja, simptomi bodo izzveneli, mi pa bomo dobili nazaj svoje življenje.

Beri naprej >>>

Kompost in relativnost časa

dodano: 20.12.2018

Dr. Anamarija Slabe (novice dec/jan 2018/19 SZZČN)

Kompostiranje je proces, v katerem nastaja humus, ki je temelj rodovitnosti oziroma kakovosti tal. Kot vsak proces tudi kompostiranje zahteva določen čas, da se uspešno zaključi. 

Z vidika časa je kompostiranje prav zanimivo: lahko poteka zelo počasi, lahko pa tudi zelo hitro. Trajati utegne vse leto – ali pa samo dva tedna! V čem je skrivnost?

Poenostavljeno bi lahko rekli takole: če želimo skrajšati čas kompostiranja, moramo biti pripravljeni vanj vložiti več časa. Slišati je kot paradoks, kajne? 

Beri naprej >>>

Zdravo in slastno!

dodano: 19.12.2018

povzeto po knjigi Zdravilna moč začimb za otroke

RECEPT JE POVZET IZ KNJIGE: ZDRAVILNA MOČ ZAČIMB ZA OTROKE
 
Čas je za božične piškote, ki ne dvigajo ravni krvnega sladkorja.

Vsaka mama je najbolj ponosna, ko nežne otroške ročice prvič oblikujejo piškotke. Ne glede na obliko so ti vedno najslajši. Če to ni dokaz, da je pri pripravi hrane najpomembnejša ljubezen! A ne glede na to, iz polnovrednih sestavin in z dodanimi začimbami bo vsako pecivo manjši greh. Kdor je poskusil, ve, da je še tako lep piškot iz bele moke in brez dišavnic omlednega okusa, pa je lahko še tako sladek. Z začimbami hitro postanemo razvajeni! V najboljšem možnem smislu …

Beri naprej >>>

Kaj zmore biološka medicina?

dodano: 19.12.2018

Petra Potočnik (novice december 2018/ januar 2019 SZZČN)

Imate revmatoidni artritis, astmo, diabetes, fibromialgijo, multiplo sklerozo, lupus …? »Zdravili vas bomo vas do konca življenja.« 

Takšna je značilna zdravniška razlaga, kakršne so vajeni številni bolniki, ki trpijo zaradi katere od kroničnih bolezni. In če bi vam nekdo povedal, da obstajajo tudi zdravniki, ki lahko taka stanja trajno pozdravijo, ne da bi vam bilo treba skrbeti, da vam bodo predpisali močna zdravila s kopico neželenih učinkov?

Ne govorimo o čudežnih obljubah raznovrstnih samooklicanih zdravilcev, ampak o izkušnjah ene od najbolj uveljavljenih klinik biološke medicine, Klinike Paracelsus v Švici. Če morda še niste slišali za izraz biološka medicina, povejmo, da gre za holistično obliko medicine, ki ima v Švici in Nemčiji že globoke korenine. Zdravljenje razume predvsem kot spodbujanje, uravnoteževanje in obnavljanje naših lastnih moči samoregulacije. 

Beri naprej >>>

»Molekula« vztrajnosti

dodano: 18.12.2018

Sanja Lončar (novice december 2018 / januar 2019 SZZČN)

Spremenite navado in spremenili boste usodo!
Številni ljudje živijo v pričakovanju, da bo znanost našla »čudežno molekulo«, ki bo pozdravila vse njihove težave. Verjemite, da ta ne bo prišla s Himalaje, iz Sibirije, z Andov ali iz pragozdov. Vse, kar potrebujemo, je že bolj ali manj znano in dosegljivo. 

Težava je le v tem, da imamo zmotna pričakovanja o tem, kako bi moralo delovati. 
Moderni mediji so nas »programirali« tako, da številni ljudje verjamejo, da je vse mogoče rešiti z enim samim pritiskom na pravi gumb. Zato odlično poslujejo vsi, ki obljubljajo, da vam bodo že do jutri reprogramirali DNK, vas z eno samo hipnotično seanso rešili travm iz preteklosti, vas v tednu dni olajšali za šest kilogramov ali pa vas pred vsem hudim obvarovali s kako čudežno kodo, mističnim pripomočkom, mantro, zvokom, obeskom … 

Beri naprej >>>

Misija nemogoče? Zdravo kosilo v petnajstih minutah?

dodano: 12.12.2018

Sanja Lončar (novice SZZČN december/januar 2018/19)

Ko se začne zgodba o zdravem prehranjevanju, navadno slišim komentarje, kot je: »Saj bi radi, vendar za kaj takega nimamo časa.« 

Ljudje kot prispodobo zdravega prehranjevanja vidijo staro mamo za štedilnikom, vzhajajoče kislo testo, kurjo juho, ki se kuha šest ur, in še kako sladico po receptu sestre Vendeline. 

Beri naprej >>>

Ste vedeli, da lahko del vaše dohodnine donirate tudi preko spleta?

dodano: 4.12.2018

Hvala vsem, ki ste v preteklih letih namenili 0,5 % svoje dohodnine našemu projektu. S tem ste nam omogočili, da smo lahko bili še bolj aktivni.

Če ste se tudi letos odločili, da prispevate k širjenju našega projekta, vam sporočamo, da lahko to povsem enostavno (brez pošiljanja po pošti) storite tudi preko spletnega obrazca portala e-Davki: Elektronska oddaja.

Edini pogoj je, da ta portal že uporabljate oziroma imate veljaven certifikat.

V razdelek 'Ime oziroma naziv upravičenca' vpišete: Društvo Ognjič za naravno in kvalitetno življenje.
V razdelek 'Davčna številka upravičenca' vpišete: 49145738.
V razdelek 'Odstotek' pa vpišete poljubno vrednost do 0,5.

Vzelo vam bo le nekaj minut, ki vam jih bomo v naslednjem letu zagotovo povrnili z novimi spoznanji, ki omogočajo več zdravja, več prihrankov in bolj kakovostno življenje.

Če ste nam lani že namenili del dohodnine, vaša namenitev ostaja veljavna do preklica in vam tega postopka torej ni treba ponavljati.

Hvala!

»A tebe nikoli nič ne boli?«

dodano: 29.11.2018

Sanja Lončar (novembrske novice SZZČN 2018)

To neumno vprašanje slišim vsakič, ko nekdo izve, da doma nimamo protibolečinskih tablet. 

Seveda me boli, in to pogosto, le da sem se z leti naučila, da lahko skoraj vsako bolečino stopim, zamrznem, pojém ali preglasim z nečim drugim.

Če še niste vešči ustvarjalnega ravnanja z bolečino, srčno upam, da boste po branju našega novega priročnika razumeli, da bolečina ni nekakšna strela, ki udari z jasnega, odžene pa jo lahko le tableta. Bolečina ne pade z neba – ustvari jo proces v telesu, in če veste, zakaj je nastopila, imate veliko možnosti, da jo hitro pošljete tja, od koder je prišla. 

Beri naprej >>>

Z divjim kostanjem nad boleče noge …

dodano: 29.11.2018

Adriana Dolinar (novembske novice SZZČN 2018)

Vas poleti mučijo utrujene, otekle in boleče noge? Zdaj je čas, da si pripravite tinkturo iz divjega kostanja, ki pomaga blažiti te težave.

Utrujene, otekle in boleče noge so lahko znak težav z venami. Za njimi trpi že vsaka druga ženska in vsak četrti moški. Med številne naravne ukrepe, ki pomagajo pri teh težavah, sodijo tudi pripravki iz divjega kostanja, ki jih je najti tudi v naboru naravnih rastlinskih zdravil švicarskega naturopata Alfreda Vogla. 

Beri naprej >>>

Težave s kožo so za dojenčka enako neprijetne kot lakota

dodano: 29.11.2018

Katja Podergajs (novembrske novice SZZČN 2018)

Sliši se pretirano, a vendar je tako, saj je koža dojenčkov neprimerno bolj občutljiva od kože odraslih ljudi in »se oglasi« ob vsaki najmanjši neprijetnosti – to pa lahko povzroči marsikaj.
 
Kot vemo, je koža naš največji organ, ki nas ščiti pred zunanjimi vplivi, hkrati pa je tudi čutilo, s katerim zaznavamo svet okoli nas. In to čutilo je za majceno človeško bitje, ki je pravkar prišlo na svet, izjemnega pomena, saj preko njega zunanji svet občuti, še preden ga lahko vidi skozi svoje oči. Njegov prvi (zunanji) stik z materjo je občutenje njene tople kože, ko ji ga po porodu položijo na trebuh, s čimer se med njima splete neprecenljiva vez. 

Beri naprej >>>

»Molekula« vztrajnosti

dodano: 29.11.2018

Sanja Lončar (novice dec/jan SZZŽČN 2018/19

Spremenite navado in spremenili boste usodo!

Številni ljudje živijo v pričakovanju, da bo znanost našla »čudežno molekulo«, ki bo pozdravila vse njihove težave. Verjemite, da ta ne bo prišla s Himalaje, iz Sibirije, z Andov ali iz pragozdov. Vse, kar potrebujemo, je že bolj ali manj znano in dosegljivo. 

Beri naprej >>>

Tuš s prodajo zelenjave nepravilnih oblik zmanjšuje zavržke hrane

dodano: 21.11.2018

Trgovska veriga Tuš od 9. 11. 2018 v svojih centrih ponuja tudi slovensko zelenjavo nepravilnih oblik in velikosti pod imenom Naravno drugačni. "V Sloveniji zavržemo več kot tretjino sadja in zelenjave, ker ne izpolnjuje določenih standardov, z našo pobudo bi radi te zavržke zmanjšali," pravi Andraž Tuš, direktor trženja v Tušu.

Beri naprej >>>

Lažna hrana za pravi denar?

dodano: 13.11.2018

Sanja Lončar (novembrske novice SZZČN 2018)

Prejšnji teden sem bila obiskala prijatelja, ki mi je potožil nad rezultati nedavnega pregleda. 

»V telesu so mi našli kup nekih 'smeti', pa ne vem, od kod se je vse to vzelo. Ničesar takega ne uživam …« Zanimalo me je, s čim se prehranjuje, in naštel je jogurt, sokove, kruh, marmelado, nekaj mesa, predvsem piščančjega, občasno še kako ribo. 

Zvenelo je res neproblematično – dokler si nisva teh živil ogledala od blizu. 

Beri naprej >>>

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

dodano: 13.11.2018

Zahvala

Hvala vsem, ki ste nam z doniranjem dela dohodnine, s prispevki in s pošiljanjem poštnih znamk pomagali narediti več, kot bi sicer. V trinajstih letih našega obstoja smo tako tudi z vašo pomočjo ustvarili 114 številk tiskanih novic (ki jih bere več kot 100.000 bralcev!), 241 e-novic, 21 tiskanih priročnikov, 1000 predavanj in dogodkov ter našteli 90.000 obiskovalcev spletnega portala mesečno.

Beri naprej >>>

Nov pogled na bolečine

dodano: 8.11.2018

Pika Klančnik (novembrske novice SZZČN 2018)

Anatomski atlasi razčlenjujejo človeka tako, kot da lahko vsak organ ali mišico ločimo od celote – podobno kot avtomobilski del, ki ga preprosto odvijemo in zamenjamo z drugim. 
Na osnovi takega razumevanja človeškega telesa so se nato izoblikovale diagnoze (ki upoštevajo lokacijo simptoma), zdravniške specializacije za posamezne dele telesnega »stroja« in tudi metode zdravljenja. 

Beri naprej >>>

Šolski sistem iz časov Marije Terezije

dodano: 8.11.2018

Starši so danes pogosto negotovi. Ta negotovost je najbolj inteligentna reakcija na današnji svet. Pravzaprav so starši po vsej Evropi ta trenutek pionirji. Večina pedagogov in učiteljev še vedno živi v prejšnjem stoletju.
Ne govorim o posameznih učiteljih, ampak o šolskem sistemu, ki še vedno deluje kot v časih Marije Terezije.

Beri naprej >>>

Je strah pred bolečino večji od bolečine?

dodano: 6.11.2018

Sanja Lončar (novembrske novice SZZČN 2018)

»Protibolečinsko tableto je najbolje zaužiti pred nastopom bolečine, ker tako bolje deluje.« Če se vam zdi, da se šalimo in pišemo neumnosti – žal ni tako. Ta stavek je mogoče slišati v okviru strokovnega svetovanja, ki so ga bili številni ljudje deležni v bolnišnici ali v lekarni.

Nova doktrina je prišla do spoznanja, da je bolečino lažje zatreti, dokler se ne razvname. Ne trdimo, da to ni logično. Tudi požara ne bo, če po ognjišču polivate vodo. In tudi urezali se najbrž ne boste, če na prst nalepite obliž, še preden začnete z rezanjem zelenjave. Logično je res, vendar to ne pomeni, da je tudi vedno smotrno in modro.

Beri naprej >>>

Nad vnetja z encimi

dodano: 6.11.2018

Diana Vlahinič (novembrske novice SZZČN 2018)

Vsak od nas se je že večkrat srečal z bolečino. Bolečina je neprijetna in lahko moti kakovost življenja, še posebno če je kronična, torej dolgotrajna, kot pri težavah s sklepi (vnetja). Takrat lahko močno vpliva na kakovost našega življenja: zmanjša delovno storilnost, povzroči težave s spanjem in nemir, poslabša imunski sistem, sproži lahko tudi gibalne težave in depresijo.
 
Posledično si ob bolečinah radi pomagamo z različnimi protibolečinskimi zdravili, ki pa imajo lahko večje ali manjše neželene učinke, sploh pri dolgoročni uporabi. Naravne rešitve so zato vedno dobrodošle, saj lahko pri nekaterih stanjih ponudijo enako olajšanje, le da z manj ali brez neželenih učinkov. 

Beri naprej >>>

Priprava "pametne" tinkture iz škrlatne ehinaceje

dodano: 29.10.2018

Adriana Dolinar (oktobrske novice SZZČN 2018)

Bi želeli, da vaša tinktura iz škrlatne ehinaceje deluje »inteligentneje«? 

Povedano drugače, pravilno pripravljena tinktura škrlatne ehinaceje deluje tako, da vaš imunski sistem krepi, ko je to potrebno, in umirja ob preburnem delovanju, kot ga lahko zaznamo ob hujši gripi (intenzivno sluzenje dihal ipd.). Tinktura, ki je pripravljena le iz nadzemnih delov, ne deluje enako kot tista, pripravljena iz cele rastline. V čem je razlika in kako pripraviti tinkturo iz cele rastline škrlatne ehinaceje oz. ameriškega slamnika?

Beri naprej >>>

Več joda = več energije

dodano: 29.10.2018

Tamara Bukovec (oktobrske novice SZZČN 2018)

Jod je eden izmed najpomembnejših mineralov za naše telo in predstavlja esencialno mikrohranilo, ki ga vse prepogosto zanemarjamo. 

Večinoma poskrbimo, da naše telo dobi zadostno količino vitaminov ter mineralov, kot so kalcij, magnezij in železo, na jod pa pogosto pozabimo.

Jod podpira normalno delovanje ščitnice in je ključnega pomena pri nastajanju ščitničnih hormonov, ki uravnavajo domala celotni metabolizem naših celic. Jod ima tudi pomembno vlogo pri kognitivnih (miselnih) in nevroloških funkcijah ter delovanju živčnega sistema, pozitivno pa vpliva tudi na zdravje kože.

Beri naprej >>>

Nujno je delovati na več frontah hkrati

dodano: 28.10.2018

Petra Potočnik (oktobrske novice SZZČN 2018)

Dr. Henry Krah je doktor medicine, specialist ginekologije, s široko paleto dodatnih izpopolnjevanj s področij tradicionalne kitajske medicine, EM-terapije, nevronske terapije, osteopatije, kiropraktike, kineziologije, homeopatije, hipnoze, fizioenergije in drugih, ki jih uporablja tako za celovit pristop v svoji kliniki v Erfurtu (Nemčija), kot za številna strokovna izobraževanja in predavanja, ki jih izvaja za medicinsko in terapevtsko stroko v Nemčiji. 

Pred kratkim je strokovnjakom biološke medicine na Dunaju predaval o novih pristopih zdravljenja kroničnih obolenj. Ta namreč postajajo najbolj pogost vzrok umrljivosti v Evropi – zaradi njih umre 9 od 10 Evropejcev.

Beri naprej >>>

To ni le »crkljanje«!

dodano: 28.10.2018

Sanja Lončar (oktobrske novice SZZČN 2018)

Oljenje kože je najlažji način dodatnega prehranjevanja tkiv in dodajanja »sonca« v tkiva, ki rabijo več podpore. 

Znanje o tem, da je telo možno nahraniti in obnavljati skozi kožo, je staro tisočletja. Ajurveda ga uporablja pri domala vseh terapijah, zato so ajurvedske masaže praviloma zelo mastne, po njih pa smo opazno »podmazani«. 

Znanstveno razlago, kako pomembna so olja za naše celice, smo dočakali šele z dr. Budwigovo, ki je ugotovila, da olja prinašajo več kot le hranila. Predvsem hladno stiskana olja z visokim deležem maščob omega-3 prinašajo v celice nujno potrebne biofotone, ki spodbudijo metabolizem celice ter jo okrepijo in uglasijo, tako da je zmožna tudi sama vsrkati več svetlobe. 

Beri naprej >>>

Konopljin CBD in „mračno počutje“

dodano: 27.10.2018

Adriana Dolinar (oktobrske novice SZZČN 2018)

Zgodovinska dejstva o uporabi konoplje kažejo, da so jo med drugim uporabljali tudi za blaženje različnih čustvenih napetosti. Danes številne raziskave potrjujejo upravičenost te uporabe. 

Konopljin CBD namreč izkazuje ugoden vpliv na počutje tudi v primerih, ko je to že precej načeto, kot je npr. pri zaskrbljenosti ali depresiji. Poglejmo nekaj izsledkov raziskav.

Beri naprej >>>

Ko se združijo antična znanja in moderna biokemija

dodano: 27.10.2018

oktobrske novice SZZČN 2018

Pravijo, da je najtežje biti prerok v lastni vasi. Posebej Slovenci težko priznavamo, da so tudi med nami izjemni ljudje in inovatorji. Šele ko jim širni svet prizna dosežke, začnemo “navijati za naše”.

Ena takšnih “naših” je tudi inovatorka dr. Romina Schwarzlin, ki je razvila tinkturo Solanaceae. 

Beri naprej >>>

Kako zmagati na več kriznih žariščih hkrati?

dodano: 21.10.2018

Sanja Lončar (oktobrske novice SZZČN 2018)

Vnetja so v ozadju skoraj vseh bolezni, teh pa je iz leta v leto vse več. Ali z drugimi besedami – ljudje imamo v sebi vse več kriznih žarišč, ki imajo sicer v besednjaku sodobne medicine različna imena, v ozadju vseh pa so dolgotrajna vnetja. Zato postaja znižanje števila kroničnih obolenj največji izziv zdravstva v razvitih sistemih.

Da prevladujoči način zdravljenja izgublja bitko in ne zmore zagotoviti zdravja prebivalstva, neizprosno dokazuje tudi statistika. Znanstveniki pričakujejo, da bomo imeli v dvajsetih letih (od leta 2014 do leta 2034) za 174 % več duševnih in nevroloških motenj, 74 % več smrti zaradi srčno-žilnih obolenj in 70 % več rakavih obolenj. 

Beri naprej >>>

Kaj je lahko v ozadju motenj počutja?

dodano: 19.10.2018

Adriana Dolinar (oktobrske novice SZZČN 2018)

Za slabim počutjem, ki ga lahko pogosto občutimo ob krajšanju dneva, se lahko skriva več dejavnikov.
 
Hormonsko neravnovesje
Naše čustveno ravnovesje oz. počutje je močno odvisno od usklajenega delovanja številnih hormonov. In dva izmed njih (melatonin in serotonin) sta postavljena na preizkušnjo prav s krajšanjem dneva. 

Beri naprej >>>

Rodiola – zelišče svetlobe v jesenskih dneh

dodano: 17.10.2018

Diana Vlahinič (oktobrske novice SZZČN 2018)

Rodiola oz. rožni koren je adaptogeno zelišče, ki raste na enem od najzahtevnejših področij na svetu – na arktičnem. Kljub tamkajšnjim surovim pogojem oz. prav zaradi njih pa je rodiola zelišče z izjemnimi lastnostmi. Imenujemo jo tudi “zelišče svetlobe”, saj umirja preobremenjeno nadledvično žlezo, izboljša spomin, pomaga pri učenju, umiri napetost in nam daje energijo! 

Čeprav so to rastlino poznali in uporabljali že v času stare Grčije, pa je rodiola v resnici popolno zelišče za moderno dobo, saj s svojim širokim in adaptogenim delovanjem pomaga pri pogosto preobremenjenem, modernem načinu življenja.

Beri naprej >>>

S Kneippovimi načeli nad mračne dni

dodano: 17.10.2018

Petra Zlatoper (oktobrske novice SZZČN 2018)

Ohranjanje optimizma in zdravja je z upoštevanjem Kneippovih načel zdravega načina življenja zelo enostavno in primerno za vsakogar. Pozimi nam zaradi preobremenjenosti ter pomanjkanja sonca in gibanja na prostem večkrat upadeta volja in odpornost. Kako konkretno nam pri tem lahko pomaga prakticiranje 5 Kneippovih stebrov, smo vprašali Petro Zlatoper iz Term Snovik, kjer so Kneippova načela vpeljali na vsa področja delovanja.  

Kneippova filozofija zdravega načina življenja je zelo preprosta in poceni. Redna uporaba vodnih oblivov, gibanje, zadržano prehranjevanje, preudarna uporaba zelišč in zdrav življenjski slog so temelj za daljše in boljše življenje.

Beri naprej >>>

Kaj si želi vaš želodec?

dodano: 11.10.2018

Sanja Lončar in (oktobrske novice SZZČN 2018)

Španci pred glavnim obrokom pojejo solato, Indijci začnejo z začinjenim posladkom, Rusi z vodko, mi pa z juho. Kaj od tega je najbolje?

Odgovor na to vprašanje je odvisen od tega, kje se nahajate in o katerem letnem času govorimo. Za navidezno različnimi navadami se skriva enaka modrost – kako prebavila pripraviti, da bodo čim lažje predelala hrano, ki jo bomo zaužili. Naš želodec in drugi organi, ki sodelujejo v predelavi zaužitega, imajo namreč veliko skupnega z našim pralnim ali pomivalnim strojem. Proces se lahko začne šele, ko stroj vodo segreje (ali ohladi) na potrebno delovno temperaturo. 

Beri naprej >>>

Sezona težav pred vrati?

dodano: 9.10.2018

Sanja Lončar (oktobrske novice SZZČN 2018)

Zakaj se obdobje bolečin, depresij, prebavnih težav, kandide in prehladov začne s krajšanjem dneva? 

Je res sprememba v naravi tista, ki kot s pritiskom na stikalo odklene skrinjico s težavami, ali bi lahko še naprej živeli in se počutili, kot da smo še vedno v sončnem obdobju leta?
Krajšanje dneva, pomanjkanje sonca ter presežek vlage in mraza zagotovo vplivajo tudi na spremembe naše biokemije. Vlažno okolje ustreza kvasovkam, plesnim in nabiranju sluzi. Mraz nas krči in zato nekateri zožani prehodi v telesu postanejo še bolj občutno neprehodni. 

Beri naprej >>>

Potovati je (za)živeti

dodano: 5.10.2018

Nina Debevec in Jaka Geltar, info@festivalbivak.si, www.festivalbivak.si

Danes se ni več težko odpraviti na najbolj oddaljen del Zemlje, kar je bilo še pred nekaj desetletji pravi mali podvig. A še vedno je bistvenega pomena, da potujemo z odprtimi očmi. Potovati je živeti pomeni živeti tako, da ti popotovanja predstavljajo pomemben dejavnik pri tvojih odločitvah. To denimo pomeni, da svoje prihranke ne usmeriš v raznorazno materialno navlako, ampak si z njimi raje »kupiš« spontana in pristna doživetja. 

Že samo življenje je popotovanje. Kot je v 17. stoletju zapisal japonski pesnik Matsuo Basho v svojih enkratnih popotniških dnevnikih: »Vsak dan je popotovanje in popotovanje samo je naš dom.« Ko potuješ, zaživiš. Pot ti odpira in čisti misli. Na poti odpade večina stvari, na katere si navajen v ustaljenem vsakdanjiku, in se pretvori v neznane, kar nas privlači, obenem pa vzbuja strah, dvome. Novi obrazi, nov jezik in vsakdanje navade te pripravijo do tega, da spet začneš ceniti naš enkraten planet, pa tudi svoje domače okolje.

Beri naprej >>>

Je vse v glavi?

dodano: 4.10.2018

Sanja Lončar (oktobrske novice SZZČN 2018)

Naš um je lahko naš največji prijatelj pa tudi sovražnik, odvisno od tega, kako ga uporabimo. Mnogi ste že slišali za zakon privlačnosti ali poznate rek 'Kar iščeš, to najdeš.' Tudi nevroznanost ugotavlja, da se to, kar se nam bo zgodilo, v veliki meri ujema s tem, kar pričakujemo. 

Beri naprej >>>

Kako pripraviti tinkturo iz škrlatne ehinaceje?

dodano: 15.9.2018

Adriana Dolinar (novice SZZČN avgust/september 2018)

Za vse, ki ne veste, kam s škrlatno ehinacejo (ameriški slamnik), ki s svojimi lepimi cvetovi krasi vaš vrt, v nadaljevanju predstavljamo recept Alfreda Vogla za pripravo tinkture iz njenih nadzemnih delov. Ko jo boste jeseni združili s tinkturo, pripravljeno iz korenin te rastline, boste dobili učinkovito sredstvo za uravnavanje delovanja imunskega sistema in obvladovanje prehlada.

Beri naprej >>>

Ko so želje večje od zmogljivosti

dodano: 12.9.2018

novice SZZČN avgust/september 2018

Kolesarjenje je čudovita oblika rekreacije, ki ponuja najneposrednejše doživljanja okolja. Poleg tega kolo omogoča, da z najmanj vložene energije prevozimo največ kilometrov. Zakaj torej ne bi kolesarili še več?

Slovenija je čudovita dežela prav zaradi razgibanosti pokrajine. Z izjemo avtocest bolj ali manj vse naše kolesarske poti peljejo čez gričke in doline, hribe in gorovja. Tu pa se zaplete. 

Kadar kolesarimo sami, izbiramo ture, ki so primerne našim močem. Kadar pa se ljudje skupinsko odločajo, kam bi šli kolesarit, je izbrana tura vedno za nekatere prelahka, za druge pa prezahtevna. S stališča rekreacije se prvi ne bodo niti oznojili, ko bodo drugi že vsi zaripli lovili sapo in se opravičevali, da »jim manjka kaka prestava«.

Beri naprej >>>

Ali nam vnetje mišic škoduje ali koristi?

dodano: 26.8.2018

novice SZZČN avgust/september 2018

Vprašanje smo zastavili Petru Bukovniku, vsestranskemu športniku in osebnemu trenerju.
Z vidika pridobivanja mišične mase in boljše telesne pripravljenosti je vnetje koristno, saj s proliferacijo oziroma delitvijo satelitskih celic, ki so ključne za razvoj večjih in močnejših mišičnih vlaken, spodbuja prilagajanje telesa na zahtevnejše treninge. Ena od raziskav je celo pokazala, da »vnetni odgovor«, ki ga sproži prvi vadbeni učinek, poveča dejavnost nevtrofilcev (vrsta belih krvničk) pri naslednji vadbi, s čimer mišična vlakna zaščiti pred čezmernimi poškodbami, kar je zagotovo dobro. 

Vnetje, ki se odrazi s togostjo gibanja, preprečuje kronično vnetje in še večje poškodbe zaradi pretežkega dela, treninga ali prisilne drže, ki telesu nikakor ne ustrezajo. Vnetje je škodljivo, če se nenadzirano razširi na druga tkiva, začetno vnetje pa preraste v kronično.

Beri naprej >>>

Bosonoga hoja – »počasnost« v funkciji zdravja

dodano: 25.8.2018

Julia Köpferl in Dejan Šranc (novice SZZČN avgust/september 2018)

O prednostih bosonoge hoje, ki nas ozemlji in razbremeni vplivov elektromagnetnega smoga, smo pisali že v prejšnji številki. Tokrat bomo predstavili še eno od velikih prednosti bosonoge hoje. Stopala so organ, v katerem se stekajo vsi telesni meridijani. Prav zato lahko refleksna masaža pomaga odpravljati zastoje in izboljšuje pretočnost v celotnem telesu. Ko bosi hodimo po različnih podlagah, spodbujamo in revitaliziramo celotno telo. Ni vam treba preteči štiridesetih kilometrov, ni vam treba uničevati kolen in gležnjev … Že nekaj sto prehojenih metrov bo v telesu naredilo čudeže! 

Beri naprej >>>

Kako varni smo pred radioaktivnim sevanjem?

dodano: 26.4.2018

Danes je 32. obletnica nuklearne katastrofe v Černobilu. Velik delež radiacije je takrat zaneslo tudi na naša tla, kar nas ima večina še vedno živo v spominu (opozorila pred kislim dežjem ipd.). Zdaj pa si poglejte sliko, kjer so označena področja v Evropi, ki so bila najbolj prizadeta. Ste opazili, da se onesnaženje ne zmanjšuje z oddaljenostjo od kraja nesreče? V Sloveniji in Skandinaviji je padlo več radioaktivnega dežja kot v krajih, ki se nahajajo komaj nekaj sto kilometrov od Černobila … 

Smo se od takrat kaj naučili? Strokovnjaki z nemškega Inštituta Maxa Plancka svarijo, da lahko v Evropi pričakujemo po en Černobil vsakih 33 let, ker je več kot tretjina jedrskih elektrarn starejših od 30 let. Danes vstopamo v 33. leto od Černobila, v naši bližnji okolici pa je skoraj dva ducata »seniorskih« nukleark.
Če še malo bolje pogledate sliko, pa boste videli, da so tudi Sirija, Izrael, Turčija, Iran in druge nuklearne države, v katerih napetosti iz dneva v dan le rastejo, presneto blizu. 

In kaj storiti, če bodo oblaki ponovno prinesli kakšen radioaktiven dež? Z zelo preprostimi ukrepi je dokaj enostavno preprečiti kontaminacijo prsti in dekontaminirati objekte. Če veste, kaj je treba storiti, seveda! 
Želimo si, da bi nas bilo čim več takšnih, ki bi znali pravilno odreagirati tudi v tovrstnih situacijah. Zato lahko danes in jutri (26. in 27. april 2018) v naši spletni knjigarni kupite naš priročnik Naravne rešitve za radiacijo po posebni ceni: s 5 evri popusta in z brezplačno poštnino. 
Na naši FB strani pa se lahko potegujete tudi za posebno darilo. 

Beri naprej >>>

Končno tudi zakonska omejitev količine trans maščob v živilih. Na 2 %?!

dodano: 11.4.2018

Medtem ko so v mednarodnih prehranskih krogih že pred desetletjem govorili o zakonskih omejitvah trans maščob v živilih na 1 %, je naša prehranska stroka deset let kasneje ugotovila, da je zdaj res čas, da tudi v Sloveniji naredimo ta korak. S tem, da bo pri nas zakonsko predpisana meja vsebnosti trans maščob v živilih 2 % ...

20. marca 2018 je bil v Uradnem listu objavljen Pravilnik o najvišji dovoljeni vsebnosti trans maščobnih kislin v živilih. Prepoved bo polno uveljavljena 4. aprila 2019, po poteku enoletnega prehodnega obdobja. Povod za to odločitev so rezultati raziskave Trans maščobe v živilih, ki kažejo, da se je v več kategorijah predpakiranih živil v zadnjih dveh letih pogostost uporabe delno hidrogeniranih maščob sicer zmanjšala, v nekaterih pa se je žal celo povečala. Tudi kemijske analize živil kažejo, da se trans maščobne kisline še vedno nahajajo ne le v predpakiranih, temveč tudi v številnih nepredpakiranih živilih, npr. v nekaterih burekih, rogljičkih in drugih pekovskih izdelkih. Z izborom ustreznih surovin in postopkov priprave je vsa tovrstna živila mogoče proizvesti tako, da ne bodo presegala zakonsko predpisane omejitve 2 g trans maščobnih kislin na 100 g skupnih maščob.

Beri naprej >>>

Bo pravica do pitne vode, ki smo jo vpisali v ustavo, ostala le mrtva črka na papirju?

dodano: 29.3.2018


Ob Svetovnem dnevu voda, 22. 3. 2018, je pod naslovom »Ali ustava drži vodo?« potekala okrogla miza, ki jo je priredil evropski poslanec dr. Igor Šoltes (Skupina Zelenih/ESZ). Zbrani so se strinjali, da je bil vpis pravice do pitne vode v ustavo pomemben zgodovinski trenutek z jasnim sporočilom o trajni zaščiti vode kot javne dobrine. A kaj se je premaknilo naprej od takrat, je bilo ključno vprašanje dogodka. Rok za uskladitev zakonodaje se namreč nezadržno približuje, napredka pa ni zaznati.

Beri naprej >>>

Imaš jajca? Reci NE baterijski reji!

dodano: 26.3.2018

Vljudno vas vabimo na novinarsko konferenco Društva za zaščito živali Ljubljana in Danes je nov dan, Inštituta za druga vprašanja, kjer vam bomo predstavili Kampanjo za odpravo jajc iz baterijske reje s polic trgovcev v Sloveniji in posebno spletno mesto
www.imasjajca.si, ki bo aktivno od 26. marca dalje."


Beri naprej >>>

Vitalnost prihaja tudi skozi usta

dodano: 3.4.2017

marčevske novice SZZČN 2017

Domove za starejše mnogi vidijo kot posebno postajo, kamor ljudje vstopijo, ko ne morejo več skrbeti zase. Da bi se lahko zdravje, počutje in vitalnost v domu dramatično izboljšale, pomisli le redko kdo. 

O tem, da je to mogoče, smo se pogovarjali s Simono Domjan, odgovorno osebo za prehrano, ki je pod vodstvom Erike Brajnik vodila prvi slovenski projekt krepitve zdravja z naturopatijo v Domu starejših občanov DOSOR.

Beri naprej >>>

Začimba galgant proti spomladanski utrujenosti

dodano: 22.3.2017

Oddaja za zdravje, marec 2017

Beri naprej >>>

Nakupujmo skupaj - skupinsko naročanje pridelkov slovenskih kmetov in proizvajalcev

dodano: 20.3.2017

V dveh letih, odkar je bil opravljen prvi skupinski nakup sezonskega sadja in zelenjave slovenskih pridelovalcev, smo dokazali, da se skupinsko naročanje splača, saj smo vsi deležni bolj kakovostnih izdelkov, po boljših cenah. Hkrati pa vsi skupaj podpiramo slovensko pridelavo hrane, krajšamo pot od proizvajalca do uporabnika, prihranimo čas, pa še do okolja se obnašamo odgovorno. 

Skupinskemu naročanju se lahko pridruži vsak tako, da se včlani v skupino Nakupujmo skupaj. Do dvakrat mesečno ekipa pripravi ponudbo, ki vsebuje izdelke na voljo v tistem trenutku, pri čemer so pozorni na kakovost in ceno. Vsak član prejme obvestilo o odprti ponudbi, si izbere izdelke, ki jih želi ter naročeno prevzame na dogovorjeni dan. Trenutno je edino prevzemno mesto Nakupujmo skupaj na Stari tržnici v Šiški. Več o projektu in možnostih za priključitev v nadaljevanju.

Prevzemi naročenega so na Stari tržnici v Šiški vsako sredo na 14 dni.

Beri naprej >>>

Bljižnica, najdaljša pot do sreče

dodano: 16.2.2017

Pripravila in posnela: Mirjana Brelih

Ljudsko izročilo pravi, da ima vsak izmed nas v sebi dva volkova, belega in črnega. Ves čas se bojujeta med sabo in zmaga tisti, ki ga hranimo.

O pasteh sodobne družbe, o našem odnosu in odgovornosti, smo se pogovarjali s Sanjo Lončar, vodjo izjemno uspešnega projekta Skupaj za zdravje človeka in narave. Pravi, da vedno sta potrebi dve strani, ena, ki želi neko neumnost sprožiti in druga, ki to neumnost sprejme. V nekem trenutku se bomo zbudili v svetu, ko našim otrokom ne bomo znali odgovoriti zakaj nekih stvari nismo preprečili takrat, ko bi to bilo relativno preprosto.

Beri naprej >>>

Novo! Naši prvi priročniki na iBookstore

dodano: 7.2.2017

Z veseljem sporočamo, da so odslej na IBookstore na voljo prve štiri e-knjige iz serije Preverjene naravne rešitve: Uživajte v naravi brez strahu pred klopi, Obvladajte kandido, preden ona obvlada vas, Uravnavajte ščitnico in rešili boste 100 težav hkrati ter Adijo prehladi - Kako preprečiti oz. hitro pozdraviti bolezni dihal. 

Knjige lahko prebirate na Apple napravah in sicer na iMacu, iPhonu in iPadu. Uporabite aplikacijo iBooks.

Beri naprej >>>

Alternativni načini razumevanja odnosa do narave

dodano: 1.2.2017

Toliko se trudimo najti rešitve za vse več težav, malokdo pa se spomni da te že obstajajo, le videti jih je treba. V pogovoru s Carmen L. Oven, Sanja Lončar govori o  drugačnem odnosu do narave, ki nas lahko pripelje tudi do drugačnih in boljših rešitev na različnih področjih življenja. Pustite se navdihniti.

Beri naprej >>>

Sanja Lončar v oddaji Klepet ob kavi

dodano: 18.11.2016

Kakšno vodo pijemo?

dodano: 7.11.2016

novembrske novice SZZČN 2016

Vsi se zavedamo, da brez vode ne gre, kljub temu pa smo na tem področju pogosto vse preveč nevedni in nepripravljeni. 

Voda ni več problematična samo po kemični plati. Z načinom kuhanja jo pogosto uničujemo tudi sami. Pogovarjali smo se z večjimi bioresonančnimi terapevti – zaupali so nam, da pri pacientih vse pogosteje ugotavljajo obremenitve z elektromagnetno deformirano vodo. Ko paciente povprašajo, kako kuhajo, ugotovijo, da uporabljajo mikrovalovne pečice, indukcijske štedilnike ali hitre grelnike. 

Prav v času, ko to pišemo, je na številnih lokacijah v Sloveniji v veljavi ukrep obveznega prekuhavanja vode. Se je kaj zgodilo s podtalnico – ali pa je prišlo kaj od zgoraj, tega ne vemo. Vemo le, da bi bila v primeru česar koli »izrednega« voda prva na udaru. 

Zato smo, tudi za potrebe priročnika o radiaciji, preverili, katere metode čiščenja vode so najboljše, če pride do izredne kontaminacije. 

Beri naprej >>>

Bisfenol A v plastiki nevaren tudi za zobe!

dodano: 14.7.2015

novice junij/julij SZZČN 2015

Bisfenol A je znan kot nevarna snov, ki lahko zmoti delovanje hormonov in v telesu ustvari hud kaos. Kot kažejo novejše raziskave, lahko bisfenol A tudi znatno poškoduje zobe. 

Francoski raziskovalci so leta 2013 z raziskavo Poškodbe sklenine zaradi perinatalne izpostavljenosti bisfenolu (Sylvie Babajko et al.) dokazali, da lahko bisfenol A škodljivo vpliva na zdravje nekaterih zob, saj moti pravilen razvoj sklenine.

Beri naprej >>>

ZDA, zibelka radioaktivnega obsevanja hrane

dodano: 21.12.2009

V Sloveniji se o tem, žal, zelo malo govori. Verjeli ali ne, Ameriški predpisi dovoljujejo doze obsevanja hrane, ki je enaka količini, kot bi jo dobili, če bi šli 1.000.000.000 na rentgensko slikanje pljuč.

Celoten članek si preberite na:
http://vizita.si/clanek/alergije/zda-zibelka-zla-radioaktivnega-sevanja.html

ŠE VEDNO RAZMIŠLJATE O CEPLJENJU PROTI GRIPI?

dodano: 29.9.2009

http://articles.mercola.com/sites/articles/archive/2009/09/26/Flu-Vaccine-Exposed.aspx

Preberite, kaj meni Dr. Mercola o cepivih proti gripi, in ne pustite, da vas zavajajoči podatki o nevarnosti gripe prestrašijo.

Beri naprej >>>

Ste že slišali, da boste umrli?

dodano: 27.10.2007

Dobro Jutro, 27.03.2004

Prenašamo tekst, ki so ga v časopisu Dobro jutro objavili pred dobrimi tremi leti. Še vedno je zelo aktualen in kot nalašč za prihajajoče dni.

Za smrt slišimo precej zgodaj. Hitro se nam tudi zdi, da razumemo, za kaj pri stvari gre. Dejansko, v izobilju primerov tudi ne bi smelo biti tako težko razumljivo. Čisto vsak, ki je živel, je brez izjeme umrl. Težava je le v tem, da je to spoznanje tako šokantno in grozno, da se mu ubogi um želi izogniti za vsako ceno. Najhujša cena, ki jo za udobje življenja v ignoranci plačujemo, je resnica.

Beri naprej >>>

Kraigherjeva zaradi oglasa za cepiva ponudila odstop

dodano: 25.10.2007

Ljubljana, 26. oktobra (STA)

Z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) so v povezavi z objavo oglasa za cepljenje proti raku materničnega vratu sporočili, da se inštitut zaveda, da je zaradi povezave z eno izmed farmacevtskih družb ob objavi oglasa povzročil škodo svojemu ugledu kot neodvisne državne strokovne institucije.

(naš komentar: Omajan ugled ne boli! Posledice cepiva, ki ga farmacija vsiljuje in za katerega lobira z vsemi sredstvi, kljub vse večjem številu primerov stranskih učinkov, pa prizadete še kako bolijo.)

Beri naprej >>>

Temne plati zdravstva v ZDA

dodano: 3.8.2007

Michael Moorja verjetno poznate po filmu 11. september, ki se je pogumno dodatknil enega izmed največjih aktualnih mitov ZDA. Ali lahko obstaja nekaj še bolj občutljivega?

Seveda obstaja! Farmacija in sodobni zdravstveni sistem, ki je njen produkt! Moorov novi dokumentarni film SICKO buri duhove, ker ruši še en mit o Američanih, ki jih projicira Holivudska produkcija.

 

Beri naprej >>>

Kam so izginili encimi?

dodano: 3.8.2007

Nikamor. Tam so, kjer so vedno bili. V naravni in živi hrani. Le da je te v naših telesih vse manj, zato imamo vse bolj pogosto težave s presnovo, in živila, ki smo jih do včeraj presnavljali brez težav, danes ostajajo nepredelana in gnijejo v našem telesu – in mi z njimi.

Beri naprej >>>

V Evropi je že prek 4500 obmocij in 170 regij "brez GSO"

dodano: 3.8.2007

Ne jemljite doseženega zlahka. Michael Duhameln, direktor Monsanta, največjega proizvajalca in zagovornika gensko spremenjenih rastlin, je pred kratkim podal zelo zaskrbljujočo izjavo.
Monsanto napoveduje, da bo v Evropi vsako leto zasejanih novih 50.000 do 100.000 hektarjev gensko spremenjenih poljščin. Njihov cilj je, da v enem desetletju dosežejo »točko brez povratka« oz. stanje, v katerem bo razširjenost GS-poljščin takšna, da je ne bo več možno omejiti.

Beri naprej >>>

Španija bo zasadila drevesa, da bi zmanjšala učinek toplogrednih plinov

dodano: 2.8.2007

www.globalgoodnews.com/ POZITIVKE.NET

Španske emisije so bile leta 2006 za 48% višje kot leta 1990, ko je bil zastavljen Kyotski sporazum, na podlagi katerega mora večina razvitih držav prispevati k zmanjšanju toplogrednih izpustov. Španiji, katere ekonomija je leta 1990 zaostajala za ostalimi evropskimi državam, je dovoljen porast ogljikovega dioksida za 15%, vendar je vlada ocenila, da se bo Španija v obdobju 2008-12 soočila s porastom 37%.


Beri naprej >>>

Predlog za družinski večer pred zaslonom računalnika:

dodano: 2.8.2007

Inštitut za trajnostni razvoj

na naslovu http://www.itr.si/nvo-portal/gso si lahko ogledate film »Življenje uhaja izpod nadzora«, ki nazorno prikazuje posledice uvajanja GSO. Prikazan je vpliv GSO na kmete in biotsko raznovrstnost ter učinek GSO na okolje v primeru, da tehnologija uide izpod nadzora. Film je opremljen s slovenskimi podnapisi.


Do 18. 7 že 24 občin brez GSO!

dodano: 31.7.2007

Inštitut za trajnostni razvoj

Na portalu www.itr.si lahko spremljate interaktivni zemljevid Slovenije, v katerega redno vnašajo aktualno stanje v zvezi s potekom kampanje "Brez GSO!", ki so jo na Inštitutu za trajnostni razvoj začeli na letošnji Dan Zemlje 22. april.

Do 18. 7. je izjavo o negojenju GSO sprejelo že 24 občin. Poglejte, če je vaša med njimi, in če ni, se premaknite, dokler ne bo prepozno!

Beri naprej >>>

Nevarni teflon

dodano: 31.7.2007

www.theecologist.org/ prevod v SLO www.Pozitivke.net

Snov, ki se je v Guinnessovo knjigo rekordov zapisala, kot ena izmed najbolj gladkih snovi, se je kontroli izmikala 50 let. Sedaj dokazi omenjajo, da so kemikalije, ki izhajajo iz teflona med kuho, mogoče za okolje in človeško zdravje veliko bolj nevarne, kot DDT ( diklordifeniltrikloroetan).

Beri naprej >>>

Vse, kar teče, še ne odžeja

dodano: 31.7.2007

tiskane novice Skupaj za zdravje človeka in narave

Na plaži sem poslušala zanimiv dialog skupine, ki je sedela in se pogovarjala ob pivu.
»Ne vem, zakaj me na plaži vedno začne boleti glava,« se je pritoževal mlajši moški.
»Zaradi sonca,« je ugibala njegova prijateljica.
»Zaradi spremembe tlaka,« je dodal drugi moški.
»Ah, preveč hitro si se sprostil, manjka ti pisarna,« je dodal njegov kolega.

Nihče pa ni pomislil na osnovni razlog, ki prizadene večino ljudi — na dehidracijo.

Beri naprej >>>

Kirurge šokiral pacient z zeleno krvjo

dodano: 28.7.2007

Dr.Mercola. com

Skupina kanadskih kirurgov je bila šokirana, ko so odkrili, da ima 42-letnik, ki so ga operirali, temno zeleno kri.

Gospod ni bil vesoljec. Ne gre za čudež. Tudi vaša je mogoče zelena, pa tega ne veste. Preverite, katere snovi lahko pobarvajo vašo kri.

Beri naprej >>>

Starši stisnili Kellogg!

dodano: 27.7.2007

ABC News, 14. junij 2007

Kellogg, vodilni svetovni proizvajalec žitaric za zajtrk, bo spremenil formulacijo svojih izdelkov in jih naredil bolj zdrave, ali jih ne bo več promoviral otrokom.

Ta sprememba je posledica pritiskov staršev in nevladnih organizacij, ki so že bili na tem, da bi tožili kompanijo za nekorektno oglaševanje nezdravih izdelkov otrokom.

Beri naprej >>>

Strup za podgane, hrana za ljudi?

dodano: 27.7.2007

www.kent-depesche.com - prenaša www.pozitivke.net

Znanstveniki so z vrsto gensko spremenjene koruze MON863 nakrmili podgane. Posledice so bile zelo neprijetne: živali so kazale znake zastrupitve, utrpele so tudi poškodbe jeter in ledvic. Tako so leta 2002 prvič dokazali škodljivost za zdravje gensko spremenjene koruze MON863, ki so jo že odobrili za pridelavo v ZDA in Kanadi ter kot hrano za ljudi in živali v Avstraliji, na Kitajskem, Japonskem, v Koreji, Mehiki, Filipinih in Tajwanu.

Beri naprej >>>

Vegetarijanci prihranijo dnevno 2.500 litrov vode

dodano: 26.7.2007

Vir: Vegetarisch geniessen, št. 2/07 Vir slovenskega prevoda: Revija Osvoboditev živali

Ali ste vedeli da se za »proizvodnjo« zgolj enega velikega zrezka porabi tudi do 10.000 litrov vode? Zdaj, ko se zavedamo kaj pomeni suša, bomo mogoče bolj dovzetni do "kraje vode" v kateri vsak dan sodelujemo s svojimi nepremišljenimi izbrirami.

Objavljamo tekst iz nove revije Osvoboditev živali, ki jo lahko v celoti preberete tudi na http://www.osvoboditev-zivali.org/revije/revija10.pdf

 

Beri naprej >>>

Nedovoljeno visok odstotek hidrogen peroksida v sredstvih za beljenje zob.

dodano: 26.7.2007

BBC News

BBC je 26. junija objavil novico, da je inštitut za trgovske standarde (The Trading Standards Institute (TSI)) v 18-tih od 20-tih izdelkov namenjenih beljenju zob odkril nedovoljeno visok odstotek hidrogen peroksida.

Beri naprej >>>

Točka brez povratka za GSO

dodano: 26.7.2007

Dr. Mercola.com

Monsantov direktor Michael Duhamel napoveduje, da bodo v Evropi povečevali površine pod gensko spremenjenimi rastlinami za 50.000 do 100.000 hektarjev  na leto, kar bi pomenilo, da se bomo v desetih letih našli na točki brez možnosti vrnitve.

Beri naprej >>>

Glasba spodbuja zdrav rast rastlin

dodano: 25.7.2007

Wired June 28, 2007

Nekaj pravih akordov na vašem vrtu bo prispevalo k boljši rasti vaših rastlin, trdijo Italijanski znanstveniki.

Ko so raziskovali vpliv klasične glasbe v Toskanskih vinogradih so ugotovili, da je glasba prispevala k večji površini listov in boljši rasti rastlin.

Beri naprej >>>

Sedanja generacija otrok bo prva, ki bo živela krajše od svojih staršev!

dodano: 24.7.2007

Journal of the American Medical Association June 27, 2007, 297:2755-2759

Otroci v združenih državah so bolni bolj kot kadarkoli prej, kronične bolezni pa dosežejo epidemične razmere, poroča ugledna znanstvena revija JAMA (Journal of the American Medical Association).

Število otrok s kroničnimi boleznimi se je v zadnjih tridesetih letih početverilo, kar pomeni, da prihaja generacija, ki se bo soočala z vrsto omejitev in povečanimi stroški zdravljenja.

Beri naprej >>>

Epilog prvega kroga cepljenja proti HPV:

dodano: 24.7.2007

Tri punce so umrle, veliko je hospitaliziranih!

British Medical Journal je pred kratkim (9. junij ) poročal o hudih stranskih učinkih, ki spremljajo kampanijo obveznega cepljenja proti HPV. V zelo kratkem času od obveznega cepljenja, ki so ga razglasili v ameriški zvezni državi Texas, je prijavljeno že 1.637 stranskih učinkov, v povezavi s cepivom Gardasil, ki ga proizvaja farmacevtska fružba Merck. Med njimi so tudi tri punce, ki so umrle nedolgo potem, ko so prejele vakcino.

O prijavljenih stranskih učinkih je poročala nevladna organizacija Judicial Watch, ki je podatke pridobila od zveznega urada za zdravila (FDA) sklicujoč se na Freedom of Information Act. O stranskih učinkih poročajo tudi iz Avstralije.

Beri naprej >>>

Farmacevtska industrija sponzorira dve tretjini stroškov izobražavanja zdravnikov.

dodano: 24.7.2007

WashingtonPost.com

Kot poroča Washington Post (27.6.2007), so farmacevtske korporacije največji sponzorji izbraževalnih tečajev za zdravnike in medicinsko osebje. Poznavalci tem izobraževanjem rečejo »nič drugega kot informercials (razširjena komercialna sporočila)«.

Beri naprej >>>

FDA zavrnila možnost, da razišče povezavo aspartama z rakavimi boleznimi

dodano: 23.7.2007

Pred nedavnim objavljena raziskava italianskih znanstvenikov je potrdila, da aspartam lahko povzroča raka.

To je druga študija iste skupine raziskovalcev, ki je potrdila prejšnje ugotovitve. Kljub temu ameriški zvezni urad FDA ne vidi razloga, da bi umaknili svoj sklep da je »aspartam varen kot sladilo za splošno uporabo«.

Beri naprej >>>

Ali bomo sprejeli gensko spremenjene rastline je zgodovinska in nepovratna odločitev

dodano: 24.7.2006

posvet združenja ZARES

Posveta o GSO, ki ga je organiziralo Združenje ZARES (združenje neodvisnih poslancev) se je udeležilo okrog 100 poslušalcev.
Poleg prisotnih poslancev, predstavnikov medijev, predstavnikov stroke in veleposlaništva ZDA, so bili na dogodku tudi predstavniki skoraj vseh aktivnih nevladnih organizacij, ki so prispeli z vseh koncev Slovenije. Škoda je, da sta "učena in dobro plačana pamet" ter "zdrava kmečka pamet" na tako različnih bregovih.
Kljub temu upamo, da se bo pod težo argumentov in utemeljenih sumov v stališča s strani multinacionalk financirane znanosti, našim poslanem lažje pravilno odločati.
Njihova naloga ne bo enostavna. Tokrat se ne odločajo o odstotku davka gor ali dol, prometnih predpisih ali učnih načrtih. Vse naštete odločitve lahko poslanci tudi prekličejo, če ugotovijo, da so bile napačne. To lahko storijo tudi prihodnji rodovi. Ko pa gre za odločitev ali bomo dovolili izpuste križancev žabe in paradižnika, vijolic in krompirja ali bakterij in žit v naravo, gre za odločitev, ki jo nihče več ne bo mogel preklicati.
Zato se tokrat odloča o naši prihodnosti in prihodnosti prihodnih rodov. 

Beri naprej >>>

BIogoriva - zdravilo hujše od bolezni?

dodano:

Tednik GZS

OECD in okoljske nevladne organizacije združujejo sile.


Ob naraščajočih cenah kmetijskih pridelkov postaja vprašljiva politika EU na področju biogoriv. Voditelji evropskih držav so se marca letos dogovorili o 10% deležu biogoriv v pogonskih gorivih do leta 2020.

Beri naprej >>>

Globalno segrevanje ozračja naj bi kmalu preseglo kritični dve stopnji

dodano:

www.umanotera.si

Svet bo verjetno presegel mejo segrevanja ozračja zaradi podnebnih sprememb, ki jo je Evropska unija določila kot nevarno, so ob predstavitvi novega petletnega raziskovalnega programa opozorili znanstveniki iz britanske ustanove MetOffice Hadley Centre.

Beri naprej >>>

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine:

Bi radi brali novice v tiskani obliki?

Finančna sredstva nam ne omogočajo pokrivanja stroškov pošiljanja na individualne naslove. Če bi želeli naše novice prejemati na dom, prosimo za prispevek, ki ga nakažete na:
TRR: 0201 1025 5748 080
IBAN: SI 56 0201 1025 5748 080
BIC BANKE: LJBASI2X
KODA NAMENA: OTHR

Prejemnik: Društvo Ognjič, Grajska pot 16, 4220 Škofja Loka
Namen plačila: Prispevek za obveščanje
Sklic: SI 00 in datum plačila (npr.: 02062018)
 
Priporočamo se za 7 EUR (letna naročnina, 9 številk) ali več. Vsak prispevek (tudi manjši) nam pride prav, da lahko še naprej širimo mrežo vrtcev, šol, novinarjev, zdravstvenih ustanov in drugih, ki jim pošiljamo naše novice. Prispevke lahko pošljete tudi v obliki poštnih znamk A.

Prispevek za obveščanje lahko uredite tudi s pomočjo e-nakazila na strani shop.zazdravje.net.
 
POMEMBNO:
Vaš naslov je razviden ob izvedenem nakazilu prispevka, zato ga ni potrebno pošiljati po elektronski pošti, javiti po telefonu ali nam pošiljati kopije položnic po pošti. 

To pa boste kljub vsemu morali storiti, če:
 plačnik ne bo tudi prejemnik novic (kjer bo plačano za več prejemnikov ali če plačnik plača znesek za drugega prejemnika novic),
 ima plačnik v naslovu šumnike (ti se na izpisku ne izpišejo). 

V tem primeru nam točne podatke, komu in kam naj pošljemo novice, sporočite po pošti na naslov društva ali po elektronski pošti na posljite.novice@gmail.com ali nas pokličite ob delovnikih med 9. in 13. uro na 041 770 120.
 
Prispevke, za katere ne bomo dobili nobenih dodatnih napotkov, bomo obravnavali kot donacije.