Aktualne novice

GSO in “pomoč” razvitega sveta

dodano: 4.6.2010

Inštitut za trajnostni razvoj, 27.5.2010



Je namen pomoči razvitega sveta državam, ki jo potrebujejo zaradi lakote, revščine ali naravnih nesreč, res le pomoč?

V zadnjih nekaj letih se vedno znova dogaja, da pri različnih krizah v manj razvitih državah nekatere svetovne velesile ponujajo svojo pomoč v obliki GS hrane. A tovrstna pomoč ni več vedno dobrodošla in jo prejemniki čedalje večkrat tudi zavrnejo.

Že leta 2002 je Zimbabve zavrnil pomoč ZDA v obliki dvanajst tisoč ton GS koruze, čeprav je v državi vladala huda lakota. To koruzo so nato, sodeč po izjavah ameriške ambasade v Harareju, preusmerili v druge afriške države (Malavi, Mozambik in Zambija). V Boliviji so v vrečah koruze USAID (razvojna pomoč ZDA) ugotovili prisotnost Aventisove gensko spremenjene koruze Starlink, ki je sicer za prehrano ljudi v ZDA prepovedana. Testi so pokazali tudi prisotnost dveh vrst koruze, ki nista dovoljeni za človeško prehrano v EU – Roundup Ready in BTEkstra podjetja Monsanto. Podobne stvari so se dogajale tudi v Gvatemali in Nikaragvi. (1)

Novejši je primer Kenije, kjer so protestniki onemogočili uvoz štirideset tisoč ton GS koruze (2). Na nedavnem obisku v Seattlu v ZDA je Jos Ngonyo, predstavnik kenijske koalicije za biodiverziteto (Kenya's Biodiversity Coallition), navedel vzroke za zavrnitev “disfunkcionalne pomoči”: uvoz GS semen bi ogrozil tradicijo shranjevanja in uporabe najboljših semen iz prejšnje letine, tradicijo sodelovanja med kmeti, ter tudi sam obstoj malih kmetov in njihovih kmetij. Uvozu nasprotujejo tudi zaradi potencialnega biološkega onesnaženja z GS rastlinami, zdravstvenih tveganj GS hrane in prevelike odvisnosti od korporacij, kot je Monsanto.

“Sedaj imamo Monsantova semena - biotehnološka semena, ki so patentirana. Ne moreš jih ponovno posejati. Ne moreš požeti in shraniti semena. Si popolnoma odvisen od Monsanta. ...To je velika grožnja za obstoj kmetov in kot veste, ni prava pot naprej.”
Ngonyevo predavanje na njegovem obisku v Seattlu nosi naslov “Disfunkcionalna pomoč in nepravilno usmerjena filantropija: afriški kmetje se odzivajo na zeleno revolucijo v Afriki.” V njem podaja naslednji primer: Afriški sklad za kmetijsko tehnologijo (Africa’s Agriculture Technology Foundation) je prejel triinštirideset milijonov dolarjev s strani fundacije Gates za razvoj GS koruze, ki bi bila bolj učinkovita glede rabe vode. In dodaja: “Imamo koruzo, ki je učinkovita glede rabe vode, imenuje se katumani. Zraste na suhih področjih v le treh mesecih in ljudje imajo z njo zagotovljeno prehrano.” A katumani so sčasoma opustili, ker je Kenijsko združenje za kmetijsko raziskovanje (Kenya’s Agricultural Research Association) preusmerilo svojo pozornost na gensko spremenjena semena. »Pogledati moramo, kaj deluje, katera semena so najboljša za posamezne sezone in to spodbujati; Gatesova fundacija lahko svoj denar usmeri v takšne prakse.« pravi Ngonyo. Za konec je dodal tudi, da se je za prehransko varnost potrebno preusmeriti v ekološko kmetijstvo, kot je ugotovilo tudi poročilo Združenih narodov iz leta 2008 (IAASTD – The International Assessment of Agricultural Knowledge, Science and Technology for Development).

Vprašljiva je tudi pomoč v primeru naravnih katastrof, kot kaže medijsko najbolj odmeven primer v zadnjem obdobju – Haiti. Tja je Monsanto poslal šestdeset ton konvencionalnih hibridnih semen koruze in zelenjave, čemur je sledila naslednja pošiljka sedemdesetih ton koruze, načrtovanih pa je še dodatnih 365 ton koruznega semena v naslednjem letu. (3)
A glede tega se je potrebno vprašati, ali bo ta pomoč pomagala ali pa škodila naporom ponovne vzpostavitve prehranske varnosti Haitija in njegove suverenosti. V članku “Pet vprašanj, na katera mora odgovoriti Monsanto glede svoje donacije semen Haitiju” (4) tako sprašujejo:

Kaj o tem mislijo prebivalci Haitija? Ali kmetijske organizacije, ki predstavljajo haitijske kmete, dejansko želijo ta Monsantova semena ali ne?
Vsaj en predstavnik haitijskih kmetov teh semen ne želi. Chavannes Jean-Baptiste iz kmetijskega gibanja Papay (Peasant Movement of Papay) in Nacionalnega gibanja kmetov kongresa Papay (National Peasant Movement of the Papay Congress) je v nedavnem članku Grassroots International(5) dejal, da »če ljudje začnejo pošiljati hibridna semena, to pomeni konec haitijskega kmetijstva.«

Ali bodo haitijski kmetje lahko uporabljali sedanje metode kmetovanja, ali bodo ta semena zahtevala nove tehnologije – oz. ali je možno shraniti in ponovno uporabiti semena več sezon?
Hibridna semena v primeru ponovne uporabe niso uspešna, kar pomeni, da morajo kmetje dokupovati semena vsako leto.

Ali gojenje teh semen zahteva nove drage vhodne surovine in/ali kemikalije, ki lahko negativno vplivajo na okolje in zemljo na daljši rok?
Hibridi ponavadi potrebujejo veliko gnojil, pesticidov ipd., ki jih bo zagotovil petletni program USAID. Porajajo pa se vprašanja, kako bo po zaključku programa: ali se bodo kmetje znašli v odvisnosti od zunanjih vhodnih surovin, ki si jih ne morejo privoščiti ali dobiti? Kakšne posledice bodo ti vložki na zemlji pustili na daljši rok?

Ali bodo preostala Monsantova semena, namenjena Haitiju v prihodnjem letu, konvencionalna ali gensko spremenjena?
GS semena so kontroverzna na Haitiju kot tudi drugje. Nujno je zagotoviti, da o gojenju ali negojenju GS rastlin odločajo prebivalci Haitija sami; najprej pa morajo vedeti, kaj jim sploh ponujajo.

Ali bodo Monsantova semena (konvencionalna ali GS) z mešanjem in onesnaževanjem obstoječih vrst semen vplivala na semensko raznolikost?
Veliki uvozi tujih semen so vzbujali veliko kontroverznosti in vznemirili okoljske aktiviste in kmetovalce od Mehike(6) do Malezije(7) in Malija(8).

Monsantova donacija bi morala skrbeti za krepitev, ne slabitev kmetijskih skupnosti, ki se trudijo na dolgi rok pridelati dovolj hrane za svojo državo. Še bolje povedano: skupnosti, ki so najbolj na udaru zaradi teh donacij, naj same odločijo, ali sploh želijo takšno pomoč, in če že, kaj in kdaj bi hoteli. Nejasno je, ali je Monsanto ali kdorkoli drug v tem primeru kogarkoli sploh kaj vprašal. 

Škoda je, da se pri postopkih nudenja pomoči ne upošteva priporočil švicarskega odbora za FAO(9) (ki vključuje strokovnjake iz poslovnega sveta, kmetijskih organizacij, raziskovalnega področja in nevladnih organizacij) o GSO in prehranski pomoči, iz leta 2003. V njem priporočajo, naj vsaka država sama določi svoja pravila glede uvoza GSO (upoštevanje previdnostnega načela). Švicarski odbor je bil tudi mnenja, da tiste države, ki ne zmorejo same oceniti potencialnih tveganj, dobijo pomoč le v obliki gensko nespremenjene hrane. Pozvalo je tudi, da WPF to določilo vključi v svojo politiko donacij (WFP Policy on Donations of Foods derived from Biotechnology - GM/Biotech Foods), o kateri so takrat razpravljali.

Pripravil: Bogdan Semprimožnik, ITR

Nadaljnji viri informacij:
(1)  USA: Poor Countries Reject GMO Food Aid   http://www.corpwatch.org/article.php?id=2788
(2)  GMOs, food security and misplaced aid -- an interview with Kenya's Jos Ngonyo
http://www.seattlepostglobe.org/2010/05/11/gmos-food-security-and-misplaced-aid-an-interview-with-kenyas-jos-ngonyo
(3) Monsanto has donated $4 million in seeds to Haiti
 http://www.monsanto.com/features/helping_haitian_farmers.asp?WT.svl=1
(4)  Five Questions Monsanto Needs to Answer about its Seed Donation to Haiti
http://civileats.com/2010/05/17/five-questions/
(5) A Future for Agriculture, a Future for Haiti    http://grassrootsonline.org/news/articles/future-agriculture-future-haiti
(6) The Fight Over Mexico’s GM Maize Contamination
http://www.etcgroup.org/upload/publication/515/01/news_maize_jan23_2002.pdf
(7) Feeding the corporate coffers   http://www.grain.org/o/?id=100
(8) Mali farmers reject GM crops as attack on their way of life
http://www.independent.co.uk/news/world/africa/mali-farmers-reject-gm-crops-as-attack-on-their-way-of-life-525259.html
(9) 3-Food: Swiss FAO Committee position paper on GMO food aid http://www.gene.ch/genet/2003/Mar/msg00063.html



<< Nazaj

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine:

Bi radi brali novice v tiskani obliki?

Finančna sredstva nam ne omogočajo pokrivanja stroškov pošiljanja na individualne naslove. Če bi želeli naše novice prejemati na dom, prosimo za prispevek, ki ga nakažete na:
TRR: 0201 1025 5748 080
IBAN: SI 56 0201 1025 5748 080
BIC BANKE: LJBASI2X
KODA NAMENA: OTHR

Prejemnik: Društvo Ognjič, Planina na Pohorju 44, 3214 Zreče
Namen plačila: Prispevek za obveščanje
Sklic: SI 00 in datum plačila (npr.: 23092019)
 
Priporočamo se za 7 EUR (letna naročnina, 9 številk) ali več. Vsak prispevek (tudi manjši) nam pride prav, da lahko še naprej širimo mrežo vrtcev, šol, novinarjev, zdravstvenih ustanov in drugih, ki jim pošiljamo naše novice. Prispevke lahko pošljete tudi v obliki poštnih znamk A.

Prispevek za obveščanje lahko uredite tudi s pomočjo e-nakazila na strani shop.zazdravje.net.
 
POMEMBNO:
Vaš naslov je razviden ob izvedenem nakazilu prispevka, zato ga ni potrebno pošiljati po elektronski pošti, javiti po telefonu ali nam pošiljati kopije položnic po pošti. 

To pa boste kljub vsemu morali storiti, če:
 plačnik ne bo tudi prejemnik novic (kjer bo plačano za več prejemnikov ali če plačnik plača znesek za drugega prejemnika novic),
 ima plačnik v naslovu šumnike (ti se na izpisku ne izpišejo). 

V tem primeru nam točne podatke, komu in kam naj pošljemo novice, sporočite po pošti na naslov društva ali po elektronski pošti na posljite.novice@gmail.com ali nas pokličite ob delovnikih med 9. in 13. uro na 041 770 120.
 
Prispevke, za katere ne bomo dobili nobenih dodatnih napotkov, bomo obravnavali kot donacije.