Aktualne novice

Konoplja poslej res nič več v prehrani?

dodano: 17.5.2010

NeDelo, 16. 5. 2010

Spremembe zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami
Konoplja poslej res nič več v prehrani?

Avtor: Mateja Gruden

Zakon je popoln nesmisel in bo zavrl edino stvar, ki se je začela uspešno pridelovati iz konoplje, je novico o predlogu spremembe zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, po kateri naj bi bila uporaba konoplje za prehrano prepovedana, ostro pospremil Dejan Rengeo, inženir agronomije iz Prekmurja, ki že skoraj dve desetletji sadi industrijsko konopljo. Predlog ministrstva za zdravje je sicer na splošno sprožil nejevero in ogorčenje vseh, ki zagovarjajo koristnost konoplje zdravju, denimo njenega olja, ki je čedalje bolj cenjeno tudi kot zdravilno živilo.

Tomaž Koren (Konoplja. org), denimo, je poudaril, da pristojni za predlog očitno niso razpravljali o rastlini,ampak so izhajali zgolj iz predsodkov brez vsakršne strokovne podlage. Sicer pa za predvideno spremembo ni vedel domala nihče; pripravili so jo po tiho, tudi brez vednosti tistih, ki bi jih finančno oškodovala, od zastopnikov in prodajalcev čedalje bolj priljubljene hrane s konopljo do pridelovalcev v že tako gospodarsko šibkem Pomurje. Jože Hren, višji svetovalec na ministrstvu za zdravje, je poudaril, da gre za osnutek dokumenta, zaradi česar utegne biti končna različica popolnoma drugačna; zdaj je v koalicijskem usklajevanju, kmalu bo tudi v javni razpravi. Sicer pa je ključni razlog za spremembe zakonodaje na tem področju povezan z uskladitvijo prekrškovnega zakona in zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, je še dodal.
»Opredelitev namembnosti konoplje je v zdajšnjem zakonu nekoliko nejasna. S spremembami bomo jasno določili, da se bo smela gojiti le še v industrijske, ne pa več tudi v prehranske namene, kot se lahko zdaj. Sicer smo na ministrstvu zakon že zdaj interpretirali v teh okvirih – da se torej konoplja lahko uporablja le v industrijske namene, sprememba bo to le jasno določila. Ko se je pripravljal zdajšnji zakon (sprejet je bil leta 1999), na trgu še ni bilo toliko živil iz konoplje; pojavila so se v zadnjih letih, jih je pa precej: testenine, bonboni, čokolada, pijače ...« pojasnjuje Hren.

Uvrščena med najnevarnejše

Po uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog je konoplja (in tudi THC) v prvi skupini, v kateri so najnevarnejše droge. Njihova uporabnost je dovoljena zgolj v znanstvenoraziskovalne namene, ne pa tudi v medicinske, čeprav se na državni ravni razpravlja tudi o tem, da bi konopljo uvrstili v drugo skupino, kar bi omogočalo njeno rabo v medicinske namene, je še povedal Hren.
»V zadnjih letih je konoplja pri nas in v svetu precejmočnejša, kot je bila pred dvema, tremi desetletji; vsebnost THC v njej je nekajkrat večja kot tedaj. In ta, ki je danes na trgu, lahko povzroča resne zdravstvene težave, fizične in psihične. Po podatkih naših centrov za zdravljenje odvisnosti se število oseb, ki se vključujejo v programe zdravljenja odvisnosti samo od konoplje, povečuje, več je samo še zasvojenih s heroinom. Konoplja ni tako nenevarna, kakor jo prikazujejo in že skoraj poveličujejo,« je poudaril sogovornik in dodal, da je konoplja tudi v konvencijah ZN, torej v okvirih mednarodnega prava, identificirana kot rastlina, ki jo je treba regulirati. Za kaj pa se bo konoplja, če bo sprememba zakona sprejeta, lahko še uporabljala? »Tradicionalno se je v Sloveniji konoplja uporabljala za izdelavo vrvi.« Dodaja, da se zavedajo, da bo sprememba tudi finančno prizadela nekatere kmete, zlasti v Pomurju, kjer iz konoplje pridelujejo povečini olje, a pravi, da bodo imeli na voljo prehodno obdobje, v katerem bodo lahko proizvodnjo preusmerili.

(Potapljanje) priložnosti za Pomurje?

»V okviru programa spodbujanja konkurenčnosti pomurske regije za obdobje 2010–2015, ki ga je vlada sprejela na začetku letošnjega februarja, je med drugim navedeno, da se bo podpiralo in spodbujalo razvoj predivnic, kot sta lan in konoplja, ter z njima povezanih visokokakovostnih izdelkov z visoko dodano vrednostjo,« je povedal Andrej Horvat, državni sekretar za Prekmurje. »Zdaj ju največ uporabljajo v avtomobilski industriji in gradbeništvu, seme pa v prehrani. V Sloveniji po letu 2004, ko so bila rešena pravna vprašanja glede tega, vsako leto posejemo nekaj več konoplje: lani nekaj več kot 50 hektarjev, od tega 15 hektarjev v pomurski regiji. Žal vseh površin ne požanjejo zaradi tehničnih težav. Tradicionalna kmečka tehnika namreč ni primerna za kakovostno spravilo.« Industrijska konoplja, nadaljuje, je med cvetenjem zelo zanimiva surovina za eterično olje, uporabno v kozmetiki in prehrani. »Zadnja spoznanja tudi potrjujejo, da je CBS, ki je v industrijski konoplji namesto THC, zelo uporaben v farmacevtski industriji. V EU poteka že kar nekaj projektov, ki to proučujejo, kar je seveda vse zanimivo za pomursko regijo. Ker ne gre za ustaljene izdelke, je to velika priložnost za inovacije. Pri tem bi spodbujali povezovanje proizvajalcev na tem področju s farmacevtskimi podjetji.«
Mimogrede: številni poznavalci in zagovorniki širše uporabe konoplje sicer pripisujejo začetke omejevanje gojenja in uporabe konoplje predvsem močnima naftnemu in farmacevtskemu lobiju, ki naj bi tako zavrla resno konkurenco. Tudi v Sloveniji so mnogi prepričani, da bi utegnila biti napovedana sprememba zakonodaje predvsem posledica pritiska farmacevtske industrije.
»Mislim, da je treba takšne dejavnosti ustrezno urejati, vendar v skladu s standardi, ki veljajo v EU, ne da se zavira še tisto malo, kar se na tem področju dogaja v Sloveniji. Vsekakor želimo v okviru izvajanja zakona o Pomurju dodatno proučiti možnosti industrijske konoplje v farmacevtski industriji. Tako že potekajo pogovori z murskosoboškim podjetjem Galex, ki ga je med obiskom vlade v Pomurju obiskal premier.«

Prepovejmo trto, takoj!

»Industrijska konoplja je izjemno širok pojem oziroma ima na tisoče možnosti uporabe. Z omenjeno spremembo pa bi njeno namembnost zavrli v najdonosnejši prehranski branži. Glede na to, da konopljino seme samo po sebi ne vsebuje nobenih psihoaktivnih snovi, bi se lahko začeli pogovarjati tudi o prepovedi trte – kot predhodne sestavine za vino in alkohol, zaradi katerega je tudi veliko več odvisnikov kot od prepovedanih drog ...« je Tomaž Koren, direktor javnega zavoda Konoplja.org, po 16 letih ljubiteljskega in strokovnega raziskovanja konoplje popolnoma prepričan, da je predlog ministrstva brez vsakršne strokovne podlage.
»Poleg tega se je mogoče o konoplji zelo dobro podučiti. Ni rastline, ki bi bila tako popolnoma raziskana. Kje pa, recimo, piše, da bi bilo njeno seme za industrijsko rabo upravičeno, za prehrano pa ne? Povrhu je konoplja v kmetijstvu in za prehrano zelo donosna rastlina, saj ima izjemno nizek investicijski vložek za velik donos. Uporabljati jo je namreč mogoče od korenin do stebla, listov, socvetja … Sicer pa – saj se sploh ne pogovarjamo o rastlini, ampak o navadnih predsodkih!« je poudaril Koren, ki tudi meni, da država, ko se zavzema za omejevanje uporabe konoplje, hkrati pozablja oziroma se ne meni za vse druge (legalne) odvisnosti, ki družbo bremenijo precej bolj kot prepovedane droge.

Zdravilne lastnosti konoplje

V Sloveniji naj se uzakonita gojenje indijske konoplje v zdravstvene namene in izdelava zdravilnega olja. Konoplja bi se morala gojiti na posebej določenih, varovanih kmetijah, da se onemogoči njena zloraba v druge namene. Zdravilno olje je treba ustrezno predstaviti javnosti in omogočiti njegovo uporabo po želji bolnikov, saj je uspešno pri zdravljenju raka, multiple skleroze, depresije, sladkorne in drugih bolezni. Zdravstvena blagajna je prazna, na voljo pa je poceni in zelo učinkovita pomoč. Tako je že konec aprila v pismu poslancem državnega zbora zapisal Gorazd Klemenčič, biolog iz Ljutomera, še preden je vedel, da so v pripravi spremembe zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogam.
»Če se na ministrstvu res tako trudijo s prepovedjo uživanja izdelkov iz navadne konoplje in pripravljajo spremembo zakona, potem se nam žal ne piše nič lepega. Ampak dokler smo živi, je vse mogoče, zato se boj za obe vrsti konoplje nadaljuje. Za dobro se je vredno potruditi!« je dejal Klemenčič. In še: »Vlada naj prek kmetijskega ministrstva spodbudi pridelavo navadne, industrijske konoplje, ki ne vsebuje 'zloglasnega' THC v škodljivih koncentracijah, je pa vsesplošno koristna rastlina. Uporabna je tudi kot osnovna masa za predelavo v papir (rešimo gozdove, ki so namenjeni za proizvodnjo kisika in porabo CO2!), tudi hladno stisnjeno konopljino olje je zelo zdravilno, vlakna konoplje so uporabna v gradbeništvu, proizvodnji tekstila … Industrijska konoplja se preveč enači z marihuano oziroma indijsko konopljo. Potencialni pridelovalci pa so še vedno prestrašeni zaradi ukrepov izpred let, ko so jih kljub vsem potrebnim dovoljenjem kaznovali kot preprodajalce 'trave'.«



Ključne besede:
konoplja, jedilna konoplja, konopljino seme

 

Sorodne novice:

0,015625



<< Nazaj

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine:

Bi radi brali novice v tiskani obliki?

Finančna sredstva nam ne omogočajo pokrivanja stroškov pošiljanja na individualne naslove. Če bi želeli naše novice prejemati na dom, prosimo za prispevek, ki ga nakažete na:
TRR: 0201 1025 5748 080
IBAN: SI 56 0201 1025 5748 080
BIC BANKE: LJBASI2X
KODA NAMENA: OTHR

Prejemnik: Društvo Ognjič, Grajska pot 16, 4220 Škofja Loka
Namen plačila: Prispevek za obveščanje
Sklic: SI 00 in datum plačila (npr.: 02062018)
 
Priporočamo se za 7 EUR (letna naročnina, 9 številk) ali več. Vsak prispevek (tudi manjši) nam pride prav, da lahko še naprej širimo mrežo vrtcev, šol, novinarjev, zdravstvenih ustanov in drugih, ki jim pošiljamo naše novice. Prispevke lahko pošljete tudi v obliki poštnih znamk A.

Prispevek za obveščanje lahko uredite tudi s pomočjo e-nakazila na strani shop.zazdravje.net.
 
POMEMBNO:
Vaš naslov je razviden ob izvedenem nakazilu prispevka, zato ga ni potrebno pošiljati po elektronski pošti, javiti po telefonu ali nam pošiljati kopije položnic po pošti. 

To pa boste kljub vsemu morali storiti, če:
 plačnik ne bo tudi prejemnik novic (kjer bo plačano za več prejemnikov ali če plačnik plača znesek za drugega prejemnika novic),
 ima plačnik v naslovu šumnike (ti se na izpisku ne izpišejo). 

V tem primeru nam točne podatke, komu in kam naj pošljemo novice, sporočite po pošti na naslov društva ali po elektronski pošti na posljite.novice@gmail.com ali nas pokličite ob delovnikih med 9. in 13. uro na 041 770 120.
 
Prispevke, za katere ne bomo dobili nobenih dodatnih napotkov, bomo obravnavali kot donacije.