Aktualne novice

Nočemo GSO-jev niti znanosti, ki se ukvarja z njimi

dodano: 13.9.2007

poslovenil Mitja Fajdiga

O mojem prvem srečanju z genskim inženiringom
Kot znanstvenica obožujem znanost in bi veselo še naprej delovala v akademskih krogih, če ne bi 1994 srečala nekaj izjemnih ljudi, med drugim direktorja ustanove Mreža za nerazvite dežele (Third world network, TWN), Martina Khora, ki me je pregovoril, da sem se poglobila v biotehnologijo genetskega inženiringa (GI), ki po mnenju njegove ustanove hudo ogroža preproste kmetovalce v nerazvitih deželah. GS pridelki so se pojavili na obzorju kot velika grozeča senca, obljubljajoč čudežne poljščine, ki naj bi tako povečale pridelke, da bi bilo z njimi možno nahraniti ves svet, izboljšati prehrano ter očistiti in varovati okolje. Paradižnik podjetja Monsanto s trgovskim nazivom flavr savr je bila prva GS poljščina, ki je prišla na trg, čeprav se je izkazala za popoln polom.


Vse bolj je kazalo, da se bodo sanje genskega inženiringa (GI) o GS poljščinah spremenile v nočno moro. Lahkoverno sem verjela, da se bo vse uredilo, če bodo javnost, poslovni svet in politika obveščeni o nevarnosti GI in težavah, ki jih prinaša, ter da se bom lahko vrnila k svojim laboratorijskim raziskavam. Takrat sem šele spoznala pravi obraz GI. S tem ne mislim samo na znanost, na kateri temelji GI, ki je že sam po sebi zlonameren, temveč mislim tudi na gensko spremenjeno znanost, ki se je spremenila do obisti, da bi z zavajanjem javnosti, poslovnega sveta in politike prinašala dobiček biotehnološkim podjetjem. 


Zgodbo o svojem srečanju z GI sem 1997-98 zapisala v knjigi Genetic engineering dream or nightmare, the Brave New World of Bad Science and Big Business1 (Ali genski inženiring uresničuje dolgoletne sanje ali povzroča nočno moro; kaj vse si drzneta pokvarjena znanost in velepodjetništvo), ki je postala svetovna knjižna uspešnica, prevedena v mnoge jezike in bila pred kratkim z razširjenim uvodom ponatisnjena, kar se je naključno ujelo z njenim prevodom v indonezijščino. Vse, kar sem napovedala v knjigi, se je tudi zgodilo. Utemeljila sem tudi, zakaj je znanost, ki podpira GI, zlonamerna. Zadevo sem dodatno razdelala v knjigi Living with the fluid genome2 (Živimo z nestanovitnim genskim zapisom), ki je izšla 2003.


GI na rastlinah in živalih se je začel sredi 1970-ih let v zmotenm prepričanju, da je genski zapis — celotno gensko gradivo določene vrste — nespremenljiv in dan za zmeraj ter da se značilnosti organizma določene z geni. Vendar so genetiki na svoje presenečenje kmalu ugotovili, da se genski zapis s časom spreminja in je »nestanoviten« v smislu, da se njegov zapis in ustroj stalno spreminjata pod vplivi iz okolja.
Največja korist razkritega človekovega genskega zapisa je v tem, da se je dokončno zrušil mit o genetski določljivosti živih organizmov, ugotovila se je dodatna molekularna zapletenost in nestanovitnost genskega zapisa skozi čas in kako zelo je podvržen vplivom iz okolja (Life beyond the central dogma series, SiS 24; 24. nanizanka SiS Življenje je večje od osrednje dogme)3.


»Nestanovitnost genskega zapisa« je posledica natančno vodenega dogajanja v celotnem organizmu, zelo usklajenega »plesa življenja«, ki je nujen za obstanek. V nasprotju s tem pa je laboratorijski GI grob, nenatančen in vsiljiv. Prevaranstki geni, ki se vstavljajo v genski zapis GS rastline ali živali, se lahko vsidrajo kjerkoli; ker je zanje značilno, da preuredijo, zmaličijo, pomešajo ali povzročijo mutiranje genskega zapisa gostitelja, obenem pa lahko po vnosu v celico nenadzorovano spreminjajo svoje mesto in vlogo v DNK. To je pravzaprav glavni razlog, zakaj spreminjanje genskega zapisa ne učinkuje v skladu s pričakovanji in je poleg vsega še nevarno.

Neodvisna znanost proti GI
Leta 1999 sem skupaj s soprogom in dolgoletnim sodelavcem Petrom Saundersom, profesorjem matematike na londonski Kraljevi fakulteti, ustanovila Institute of science in society (ISIS; Zavod za družbeno koristno znanost), ki deluje v prid znanosti, družbe in trajnostnega razvoja, da se znanosti povrne ugled dejavnika, ki deluje v prid javnega dobrega. Srečo imamo, da so se nam pridružili čudoviti znanstveni sodelavci, zlasti prof. Joe Cummins, ki je začel z ISIS-om sodelovati že zelo zgodaj in kot eden vodilnih osveščenih znanstvenikov še naprej opozarja javnost na škodljivo početje znanosti na področju GI.
Več dest znanstvenikov iz vsega sveta, z znastveniki z ISIS-a vred, se je 2003 povezalo v Neodvisni odbor za znanost in izdelalo poročilo z naslovom The case for a GM-free sustainable world4 (Razlogi za ohranitev sveta brez GSO), kjer so navedeni dokazi o težavah in tveganjih, ki jih povzročajo GS poljščine, obenem pa tudi uspešnost in koristnost trajnostnega poljedelstva brez GSO. Poročilo je bilo prej kot v letu dni ponatisnjeno, prevedeno v številne tuje jezike in pritegnilo je široko pozornost. Ob pomoči evropske poslanke Jill Evans in njene pisarne je bilo 2004 predstavljeno temu parlamentu (Keep GM out of Europe5, SiS 24; 24. SiS Obvarujmo Evropo pred GS).


Zdaj je odbor svoje poročilo opremil še z več kot 160 članki z vsemi navedbami virov v arhivu ISIS, ki obelodanjajo javno nevzdržnost prezrtih resnih nevarnosti, znanstvenih goljufij, sprejemanja zavajajoče zakonodaje in kršenje pravic kmetovalcev (GM science exposed: hazards ignored, fraud, regulatory sham, violation of farmers rights6; Razkrinkanje GI: prezrte nevarnostmi GSO, goljufanje, sprejemanje zavajajoče zakonodaje in krenje pravic kmetovalcev). Zavedeni kmetovalci v Indiji so si v obupu trumoma sodili sami. Znanost GI počenja zločin proti človeštvu.


ISIS-ov znanstveno zastavljeni pregled stanja (GM food nightmare unfolding in the regulatory sham7; Nočna mora GS hrane grozi s sprejemanjem zavajajoče zakonodaje) je bil pred kratkim objavljen v spletišču. Poročilo razkrinkava državne in mednarodne uredbene in svetovalne organe, recimo Evropsko upravo za varno hrano, ki namerno zanemarjajo previdnostno načelo (ki ga je sprejela Evropska komisija), zlonamernost znanosti, ki skuša zaobiti zakonodajo in zagovarja tehnologijo GS kljub kopici dokazov, ki pričajo o nevarnosti GS hrane in krme.
Zato po zaslugi prizadevanj naše partnerske organizacije Mreže za nerazvite dežele, mreže GreenNetwork ter evropskega poslanca g. Janusza Wojciechowskega in njegovih sodelavcev še enkrat pozivamo, prizadevajmo si za Evropo in svet brez GSO! V Neodvisnem odboru za znanost delujejo najuglednejši znanstveniki iz šestih držav in prijatelji neodvisnih znanstvenikov, evropski poslanki Caroline Lucas in Jill Evans ter Jeffrey Smith, ki so si na vso moč prizadevali za predstavitev naših utemeljitev.


Naše navedbe so od 2004 še dodatno pridobile na teži, vendar ne zaradi vse številnejših razlogov, ki pričajo proti GS poljščinam, temveč predvsem zaradi vse večjega segravanja svetovnega ozračja, pomanjkanja vode in fosilnih goriv, ki terjajo celovit prehod na trajnostne načine pridelave hrane in pridobivanja energije, kot predlaga ISIS-ovo obsežno energetsko poročilo (Which energy? 8; Katera vrsta energije?; in 31. SiS Dream farm 2 - story so far9; Sanjska kmetija, 2. poglavje — zgodba o njeni dosedanji uspešnosti), namesto da se zelo omejeni čas in gmotni viri tratijo za ukvarjanje z GS. Kajti če se slednje ne opusti, se lahko resno zmanjšajo naše možnosti za preživetje segrevanja svetovnega ozračja.
Prestali smo že 30 let GSO-jev, ki so povzročili več kot dovolj škode, kakor je razvidno iz poročila Neodvisnega odbora za znanost4 in našega dosjeja Znanost GI6.


Trideset let GSO-jev je več kot dovolj:
• GS poljščine ne dajejo večjega pridelka; celo nasprotno, pridelek GS soje je v primerjavi z gensko neoporečno sojo manjši za 20 odstotkov, v Indiji pa je propadel skoraj ves GS-BT-bombaž
• GSO ne zmajšujejo porabe pesticidov; nasprotno, celo povečujejo jo, saj se je od 1996 do 2003 njihova poraba v ZDA povečala za 22.500 t.
• GS poljščine škodijo divjadi, kar je razvidno iz ovrednotenja kmetijske pridelave v Veliki Britaniji
• zaradi škodljivcev, odpornih na pesticid BT, in zaradi super plevela, odpornega na herbicid roundup, sta dve vrsti GS poljščin postali skorajda neuporabni
• v Južni Ameriki so zaradi GS soje uničeni široka gozdna prostranstva, pampe in steljni travniki, samo v Argentini 15 mio hektarjev, kar pa se lahko še poslabša zaradi povpraševanja po biogorivu
• Indija je v obdobju 1993-003 doživela pravo epidemijo somomorov pridelovalcev bombaža, od takrat pa vsako leto umre še dodatnih 16.000 kmetovalcev
• GS soja in krma se povezujeta s smrtjo in boleznimi, povzročenimi s poljskimi in laboratorijskimi poskusi
• herbicid roundup je smrtonosen za žabe in strupen za človekovo zarodno posteljico in celice; roundup se uporablja v več kot 80 odstotkih pridelave GS poljščin v svetu
• ni se možno izogniti okuževanju drugega rastlinja s pelodom GS rastlin, saj je znanstveno ugotovljeno, da ga veter raznaša celo do 21 km stran od GS posevkov ter okuži gensko neoporečne kulture in divje rastlinje10



<< Nazaj

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine:

Bi radi brali novice v tiskani obliki?

Finančna sredstva nam ne omogočajo pokrivanja stroškov pošiljanja na individualne naslove. Če bi želeli naše novice prejemati na dom, prosimo za prispevek, ki ga nakažete na:
TRR: 0201 1025 5748 080
IBAN: SI 56 0201 1025 5748 080
BIC BANKE: LJBASI2X
KODA NAMENA: OTHR

Prejemnik: Društvo Ognjič, Grajska pot 16, 4220 Škofja Loka
Namen plačila: Prispevek za obveščanje
Sklic: SI 00 in datum plačila (npr.: 02062018)
 
Priporočamo se za 7 EUR (letna naročnina, 9 številk) ali več. Vsak prispevek (tudi manjši) nam pride prav, da lahko še naprej širimo mrežo vrtcev, šol, novinarjev, zdravstvenih ustanov in drugih, ki jim pošiljamo naše novice. Prispevke lahko pošljete tudi v obliki poštnih znamk A.

Prispevek za obveščanje lahko uredite tudi s pomočjo e-nakazila na strani shop.zazdravje.net.
 
POMEMBNO:
Vaš naslov je razviden ob izvedenem nakazilu prispevka, zato ga ni potrebno pošiljati po elektronski pošti, javiti po telefonu ali nam pošiljati kopije položnic po pošti. 

To pa boste kljub vsemu morali storiti, če:
 plačnik ne bo tudi prejemnik novic (kjer bo plačano za več prejemnikov ali če plačnik plača znesek za drugega prejemnika novic),
 ima plačnik v naslovu šumnike (ti se na izpisku ne izpišejo). 

V tem primeru nam točne podatke, komu in kam naj pošljemo novice, sporočite po pošti na naslov društva ali po elektronski pošti na posljite.novice@gmail.com ali nas pokličite ob delovnikih med 9. in 13. uro na 041 770 120.
 
Prispevke, za katere ne bomo dobili nobenih dodatnih napotkov, bomo obravnavali kot donacije.