Aktualne novice

Zakon o GSO potrebujemo!

dodano: 19.5.2009

Inštitut za trajnostni razvoj, Ljubljana, 19.4.09


Zakon o gojenju GS rastlin končno v parlamentu: stališče NVO, ki so sodelovale pri pripravi predloga Zakona
Poslanci bodo ta teden končno odločali o sprejetju Zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami. Kmetijsko ministrstvo je zakon sicer začelo pripravljati že pred tremi leti. S sprejetjem zakona bodo prvič vpeljane kakršnekoli omejitve gojenja GS rastlin v Sloveniji; doslej bi teoretično lahko kdorkoli in kakorkoli posejal v EU dovoljene GS rastline (trenutno je to sicer le koruza tipa MON810, ki izloča strup proti nekaterim žuželkam).
V ponedeljek, 18.5. je o predlogu zakona razpravljal parlamentarni Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki ga je z nekaj tehničnimi dopolnili soglasno podprl. Zasedanja odbora so se udeležile tudi nekatere NVO, katerih predstavniki so povedali naslednje:
Boris Fras z Zveze Biodar je sprejetje zakona sicer podprl, poudaril pa je, da odškodnine niso ustrezno urejene: zdaj bo kmet/proizvajalec lahko na osnovi zakona uveljavljal le odškodnine za razliko v ceni pridelka, dejstvo pa je, da je za ekokmetijo pomemben njen (eko)trg in zaupanje kupcev, ki je vredno mnogo več, kot razlika v ceni. Glede tega se bo oškodovanec lahko odločil le za zasebno tožbo, za kar pa praksa kaže, da je to skoraj nemogoč način.
Anamarija Slabe z Inštituta za trajnostni razvoj se je glede odškodnin pridružila mnenju ekoloških kmetov. Opozorila pa je zlasti pomen podzakonskega akta, ki bo določil širino varovalnega pasu za posamezno rastlino (zdaj sicer le za koruzo). Opozorila je, da je študija KIS, ki govori o 60-metrski razdalji, za določanje varovalnega pasu popolnoma neustrezna, saj ne upošteva vseh dejavnikov, še zlasti pa izhaja iz določil o označevanju GSO, po katerem je treba pridelek oz.živilo označiti, če vsebuje 0,9% GSO. Povedala je, da mora biti izhodišče meja detekcije GSO oz. 0,1% prisotnosti GSO, saj 0,9% velja le za nenamerno in tehnično neizogibno prisotnost. Sicer pa je poudarila, da ITR in druge NVO, ki so aktivno sodelovale pri pripravi zakona (približno 12 organizacij), pričakujejo, da bo zakon preprečil gojenje GS rastlin v Sloveniji, in ga v tem smislu tudi podpirajo.
Predstavnik Čebelarske zveze je povedal, da z vidika čebelarstva v Sloveniji ni možen nikakršen soobstoj z GS rastlinami.
Kmetijski minister Pogačnik je obljubil, da bo njegovo ministrstvo tudi pri pripravi podzakonskih aktov (varovalni pasovi) sodelovalo z NVO in upoštevalo njihova mnenja, kar smo si navzoči predstavniki NVO dobro zapomnili.
Mnenje Inštituta za trajnostni razvoj glede zakona in nadaljnjega urejanja rabe GSO v kmetijstvu in hrani (in krmi) je naslednje:
- Sprejem zakona podpiramo zato, ker bo odpravil sedanjo pravno praznino, ko je dovoljena gojitev vseh GS rastlin, ki so ali bi še bile odobrene za gojenje na ravni EU.
- Zakon mora biti učinkovita zaščita pred neželeno prisotnostjo GSO (t.j. onesnaževanjem) v okolju, hrani in krmi v Sloveniji. Zakon je dobra osnova za to, saj je glede na druge države med najbolj omejevalnimi v EU. Vendar pa bo učinkovita zaščita dosežena šele s sprejetjem ustreznih podzakonskih aktov o varovalnih pasovih. Pri določanju širine teh pasov je treba (a) upoštevati vse specifične razmere v Sloveniji (geografsko-podnebni dejavniki, drobna posestna struktura, gosta poseljenost s čebelami, velik delež Nature 2000 ipd.); ter (b) izhodišče mora biti meja detekcije GSO oz. 0,1% prisotnosti GSO v pridelkih, saj meja za označevanje (0,9% prisotnost GSO) velja le za nenamerno in tehnično neizogibno prisotnost.
- Ne glede na sprejem zakona mora Slovenija čim prej sprejeti varnostni pridržek za gojenje koruze MON810, saj je po našem mnenju za to na voljo dovolj tujih študij.
- Slovenija mora kot država članica EU nastopati z jasno izdelanim mnenjem in strategijo nasprotovanja novim odobritvam GSO v EU, si prizadevati za prenos odločanja o gojenju GS rastlin na raven držav članic in za samoodločbo lokalnih skupnosti. Še zlasti si mora prizadevati, da najvišja dovoljena primes GSO v semenskem materialu ne bo višja od 0,1%.
Poslance zato pozivamo, da zakon sprejmejo v predlagani obliki, in si prizadevajo za nadaljnje korake za zagotovitev suverenosti kmetijstva v Sloveniji in za večjo trajnostno usmerjenost le-tega. Sodobno kmetijstvo, še najmanj slovensko, ne potrebuje tvegane genske tehnologije, ki koristi le dobičkom multinacionalk. Potrebujemo trajnostne tehnologije pridelave, ki bodo sposobne zagotavljati dovolj kakovostne in varne hrane ter obenem ohranjati naše okolje.
Mnenju se pridružuje Greenpeace v Sloveniji.
Stik: Anamarija Slabe, Inštitut za trajnostni razvoj, tel. (01) 4397 465, GSM 041 725 991, www.itr.si



<< Nazaj

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine:

Bi radi brali novice v tiskani obliki?

Finančna sredstva nam ne omogočajo pokrivanja stroškov pošiljanja na individualne naslove. Če bi želeli naše novice prejemati na dom, prosimo za prispevek, ki ga nakažete na:
TRR: 0201 1025 5748 080
IBAN: SI 56 0201 1025 5748 080
BIC BANKE: LJBASI2X
KODA NAMENA: OTHR

Prejemnik: Društvo Ognjič, Grajska pot 16, 4220 Škofja Loka
Namen plačila: Prispevek za obveščanje
Sklic: SI 00 in datum plačila (npr.: 02062018)
 
Priporočamo se za 7 EUR (letna naročnina, 9 številk) ali več. Vsak prispevek (tudi manjši) nam pride prav, da lahko še naprej širimo mrežo vrtcev, šol, novinarjev, zdravstvenih ustanov in drugih, ki jim pošiljamo naše novice. Prispevke lahko pošljete tudi v obliki poštnih znamk A.

Prispevek za obveščanje lahko uredite tudi s pomočjo e-nakazila na strani shop.zazdravje.net.
 
POMEMBNO:
Vaš naslov je razviden ob izvedenem nakazilu prispevka, zato ga ni potrebno pošiljati po elektronski pošti, javiti po telefonu ali nam pošiljati kopije položnic po pošti. 

To pa boste kljub vsemu morali storiti, če:
 plačnik ne bo tudi prejemnik novic (kjer bo plačano za več prejemnikov ali če plačnik plača znesek za drugega prejemnika novic),
 ima plačnik v naslovu šumnike (ti se na izpisku ne izpišejo). 

V tem primeru nam točne podatke, komu in kam naj pošljemo novice, sporočite po pošti na naslov društva ali po elektronski pošti na posljite.novice@gmail.com ali nas pokličite ob delovnikih med 9. in 13. uro na 041 770 120.
 
Prispevke, za katere ne bomo dobili nobenih dodatnih napotkov, bomo obravnavali kot donacije.