Aktualne novice

Zakaj je Monsanto nenehno tarča okoljskih aktivistov

dodano: 20.4.2009

Finance, 20. 04. 2009

Biotehnološka industrija si je sama kriva, da je kritična civilna družba do nje čedalje bolj nezaupljiva. Svareč primer za to je ravnanje ameriškega koncerna Monsanto iz St. Louisa, je v protestnem blogu zapisal neki nasprotnik gensko spremenjenih poljščin. Podjetje, ki je zagrešilo zločine proti človeštvu in naravi ob pomoči naklonjenega pravosodja in politike po vsem svetu, si sistematično prizadeva za popolno obvladovanje svetovnega kmetijstva in hrane s sredstvi, kot so sodni procesi, agresivno lobiranje in vprašljivo tolmačenje zakonov o patentih, je zapisal ameriški kmet, ki si je prav tako dal duška v blogu in svoj prispevek naslovil Korporacija Monsanto in njena svetovna vladavina terorja.

S semensko policijo nad kmete

Monsanto preganja vsakogar, za kogar sumi, da je prekršil njegove patentne pravice kmete, kmetijske zadruge, trgovce s semeni. Z vojsko zasebnih detektivov vliva strah v kosti kmetom. Agenti, ki jim kmetje pravijo semenska policija, skrivaj snemajo dogajanje na poljih in zbirajo informacije. Monsanto to upravičuje z zaščito svojih patentov, češ da nekateri kmetje izkoriščajo prednosti gensko spremenjenih semen, ne da bi za njihovo uporabo plačali.

Prav nič ne pomaga razlaga, da se je gensko spremenjena koruza z vetrom ali žuželkami, ki oprašujejo rastline, zanesla na njive, kjer sicer raste navadna koruza. Nekateri celo sumijo, da Monsanto namenoma okuži rastline z gensko spremenjenimi ali pa kupuje kmetijska zemljišča tako blizu njiv s klasičnimi posevki, da se tam zasejejo gensko spremenjene rastline. Kmetje tako hitro pristanejo na sodišču, in ker večina nima za pravdanje niti dovolj denarja niti časa, se s koncernom zunajsodno poravna in potem ne more več uiti usodi. Monsanto jih dobi v svoje kremplje in morajo uporabljati njegovo seme.

Kmetom prepovedali shranjevanje semena

S tem pa kmetje šele postanejo tako rekoč suženjsko odvisni od koncerna. Kmetje namreč že stoletja in tisočletja nekaj semena rastlin, ki jih jeseni spravijo s polj, očistijo in spravijo za naslednjo setev. Monsanto je to starodavno prakso postavil na glavo. Razvil je takšno gensko spremenjeno seme, ki je odporno proti roundupu, herbicidu, ki ga je sam razvil.

Tako je kmetom ponudil priročno sredstvo, ki ga razpršijo po poljih in z njim uničijo plevel, posejani koruzi ali soji pa ne škoduje. Monsanto je to seme patentiral. Kmetje, ki ga kupijo, morajo podpisati pogodbo, s katero se zavežejo, da semena po vsaki žetvi ne bodo niti shranjevali niti prodali drugim kmetom. To pa seveda pomeni, da morajo vsako leto kupiti novo seme kje drugje kakor pri Monsantu.

Iztrebljanje drugih proizvajalcev semen

Monsantova gensko spremenjena semena korenito spreminjajo svetovno kmetijstvo. Koncern trži gensko spremenjeno sojo, koruzo, ogrščico in bombaž. Veliko jih še razvija, na primer seme za sladkorno peso in deteljo. Kmetom vsiljuje gensko spremenjene poljščine tako, da kupuje konvencionalne proizvajalce semen ali pa onemogoča njihovo delo. Ocenjujejo, da je približno 90 odstotkov soje, ki je pridelajo v ZDA in uporabljajo pri pripravi številnih živilskih izdelkov, vzklilo iz Monsantovih semen.

S svojimi gensko spremenjenimi semeni se podjetje prikazuje kot rešitelj sveta pred lakoto. Kmetje pa se ga bojijo in ga sovražijo, saj imajo čedalje manj možnosti, da bi kupovali drugačna semena. Čeprav se o škodljivosti gensko spremenjene hrane mnenja še krešejo, je dejstvo, da Monsanto ovira delovanje prostega trga. Kmetje in s tem uporabniki imajo vse manj možnosti izbire.

Začeli so s saharinom in kofeinom

Monsanto tudi v preteklosti ni bil prijazen do narave. Njegovi začetki namreč temeljijo na kemikalijah. Podjetje je leta 1901 ustanovil John Francis Queeny in ga poimenoval po priimku svoje žene. Sprva je izdeloval saharin in kofein ter med svojimi glavnimi odjemalci imel Coca-Colo. Potem je začel izdelovati še zdravila, na primer pomirjevala in odvajala ter aspirin. Po očetovi smrti je sin Edgar proizvodnjo razširil na plastiko, smole, gumarske izdelke, vinil, detergente, sredstva proti zamrzovanju, umetna gnojila, herbicide in pesticide.

Leta 1982 so prvi na svetu gensko spremenili rastlinsko celico

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je družba čedalje več svojih sredstev namenila biotehnologiji. Leta 1982 so njeni znanstveniki prvi na svetu gensko spremenili rastlinsko celico. Zdaj bo mogoče tako rekoč vsak gen vključiti v celico rastline in naš končni cilj je povečati pridelek in svet rešiti pred lakoto, je ponosno oznanjalo vodstvo koncerna. Že od začetka pa so javnost, kmetje in porabniki doma in po svetu njegova gensko spremenjena semena sprejemali z nezaupanjem.

V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je koncern svojo kemično dejavnost odcepil v novo družbo, ki jo je poimenoval Solutia, sam pa se je pod starim imenom prelevil v podjetje, katerega cilj je kmetom pomagati pri njihovem poslanstvu, da nahranijo in oblečejo svet. Zdaj se vede tako, kakor da bi družba, ki je dolgo v svojem imenu imela naziv kemična, nikoli ne obstajala. A njeno preteklost, zlasti ekološke katastrofe, ki jih je povzročila, ljudje še vedno občutijo in bodo najbrž vedno občutili.

Dolg seznam ekoloških katastrof

Leta 1948 je Monsanto začel izdelovati močan herbicid. Stranski proizvod pri procesu izdelave je bil dioksin, kemikalija, ki povzroča bolezni srca, jeter, reproduktivnih organov in iznakaženost novorojenčkov. Ne razgradi se niti v naravi niti v telesu. Mednarodna agencija za raziskovanje raka ga je uvrstila med povzročitelje raka. V mestu Nitro, kjer se je proizvajal omenjeni herbicid, je leta 1949 odjeknila eksplozija, zaradi katere je šlo v okolje na tone dioksina. Monsanto ga je nehal proizvajati leta 1969, a strupena kemikalija je še vedno v zemlji daleč naokoli tovarne, v bližnjih rekah, potokih, ribah. Prebivalci, ki še zdaj čutijo zdravstvene posledice, so koncern tožili, a se zadeva še vedno vleče po sodiščih.

V kraju Aniston je Monsanto proizvajal kemikalijo PBC, ki so ga v industriji med drugim uporabljali kot hladilno sredstvo. PBC je zelo strupen in prav tako povzroča raka, poškoduje jetra, živčni sistem, posega v endokrini in reproduktivni sistem ter slabi odpornost. Zdaj je prepovedan, a okolica tovarne je še vedno eno najbolj onesnaženih območij v ZDA. Deset let pozneje se je biolog, ki je v potoku blizu tovarne opravljal poskuse, hitro prepričal, s čim ima opravka. V potok je vrgel 25 rib. Vse so izgubile ravnotežje, se obrnile na bok in v treh minutah poginile.

V Vietnamu se še vedno rojevajo prizadeti otroci

Da bo seznam popoln, je treba povedati, da je Monsanto izdeloval tudi zelo močan herbicid agent orange, ki so ga uporabljali v vietnamski vojni za uničevanje rastlin. Zaradi njega se v Vietnamu še vedno rojevajo prizadeti otroci, njegove posledice pa čutijo tudi vietnamski veterani.

Iz številnih sodnih spisov je mogoče razbrati, da se je Monsanto zavedal škodljivosti svojih izdelkov. A koncern nenehno zatrjuje, da je škodo naredil prejšnji Monsanto, da pa je današnjemu Monsantu mogoče zaupati, saj so njegove biotehnološke poljščine zdrave, hranljive in varne tako kot konvencionalne.

Rastni hormon za več mleka

Tako kot je menda neškodljivo mleko krav, ki jim vbrizgajo umetni rastni hormon rBGH zato, da bi dajale več mleka. Hormon seveda izdeluje Monsanto. Neki ameriški kmet je na tetrapake mleka, ki ga dajejo njegove krave, dal nalepiti sporočilo, da njegove krave niso dobivale rastnega hormona: Našim kravam dajemo ljubezen, ne rBGH. Kmet je bil pač prepričan, da mora svoje kupce bolje informirati. To pa je razjezilo Monsanto.

Kmeta je obtožil, da s svojimi nalepkami namiguje, da je uporaba hormona škodljiva. Podjetje ni mirovalo toliko časa, dokler pri pristojnih oblasteh ni doseglo, da morajo kmet in tisti, ki so ga posnemali, na drugi strani tetrapaka nalepiti obvestilo, da vladne študije niso pokazale bistvenih razlik med mlekom krav, ki so dobivale rastni hormon, in mlekom krav, ki ga niso dobivale.

 

Evropska komisija lobira za Monsanto?

Na srečanju ministrov za okolje na začetku marca je evropska komisija predlagala, naj bi države članice, ki so prepovedale pridelovanje gensko spremenjene koruze MON 810 koncerna Monsanto, to prepoved odpravile. Zbrani ministri so se z dvotretjinsko večino temu predlogu uprli in glasovali proti. Poleg Francije, Avstrije, Grčije in Madžarske, ki so prepovedale gojenje te koruze na svojem ozemlju, zdaj o prepovedi razmišlja tudi Nemčija. Slovenija bo to vprašanje rešila z zakonom o soobstoju GSR.

Evropska komisija je svoj predlog utemeljila z izvedenskim mnenjem Evropske agencije za varnost hrane (ESA). Zeleni v evropskem parlamentu nameravajo predlagati glasovanje o nezaupnici predsedniku evropske komisije Barrosu. Po njihovem mnenju namreč evropska komisija lobira za Monsanto.



<< Nazaj

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine:

Bi radi brali novice v tiskani obliki?

Finančna sredstva nam ne omogočajo pokrivanja stroškov pošiljanja na individualne naslove. Če bi želeli naše novice prejemati na dom, prosimo za prispevek, ki ga nakažete na:
TRR: 0201 1025 5748 080
IBAN: SI 56 0201 1025 5748 080
BIC BANKE: LJBASI2X
KODA NAMENA: OTHR

Prejemnik: Društvo Ognjič, Grajska pot 16, 4220 Škofja Loka
Namen plačila: Prispevek za obveščanje
Sklic: SI 00 in datum plačila (npr.: 02062018)
 
Priporočamo se za 7 EUR (letna naročnina, 9 številk) ali več. Vsak prispevek (tudi manjši) nam pride prav, da lahko še naprej širimo mrežo vrtcev, šol, novinarjev, zdravstvenih ustanov in drugih, ki jim pošiljamo naše novice. Prispevke lahko pošljete tudi v obliki poštnih znamk A.

Prispevek za obveščanje lahko uredite tudi s pomočjo e-nakazila na strani shop.zazdravje.net.
 
POMEMBNO:
Vaš naslov je razviden ob izvedenem nakazilu prispevka, zato ga ni potrebno pošiljati po elektronski pošti, javiti po telefonu ali nam pošiljati kopije položnic po pošti. 

To pa boste kljub vsemu morali storiti, če:
 plačnik ne bo tudi prejemnik novic (kjer bo plačano za več prejemnikov ali če plačnik plača znesek za drugega prejemnika novic),
 ima plačnik v naslovu šumnike (ti se na izpisku ne izpišejo). 

V tem primeru nam točne podatke, komu in kam naj pošljemo novice, sporočite po pošti na naslov društva ali po elektronski pošti na posljite.novice@gmail.com ali nas pokličite ob delovnikih med 9. in 13. uro na 041 770 120.
 
Prispevke, za katere ne bomo dobili nobenih dodatnih napotkov, bomo obravnavali kot donacije.