Aktualne novice

Neprebavljiva oblačila

dodano: 1.12.2008

Uršula Kovač

Vsak hip se bodo začele prednovoletne in ponovoletne razprodaje, zato upamo, da boste to besedilo prebrali pravočasno, saj vam lahko prihrani še nekaj nepotrebnih izkušenj.
Že dolgo svarimo pred umetnimi materiali, ki onemogočajo normalno dihanje kože, pregrevajo dele telesa in povzročajo več potenja. Poleg tega delujejo tudi na energijsko polje telesa, saj oblečeni v plastiko postajamo izolirani od naravne energije.
Situacija v svetu, ki nas obkroža, postaja vse bolj zapletena, pa tudi naravni materiali niso več to, kar so bili. Včasih je bilo dovolj, da je na majčki pisalo 100% bombaž, pa sem vedela, da se bom v njej dobro počutila. V zadnjem času pa opažam, da v moji omari obstaja več vrst »naravnega« bombaža. Takšnega, ki to kljub trditvam na etiketi zagotovo ni. Po pranju v stroju je skoraj suh in ni zmečkan, in če z ognjem zažgemo nitko, ne diši kot naravni bombaž. Ali so se zlagali ali pa so ta bombaž do neprepoznavnosti obdelali, tako da nima več lastnosti bombaža, ne vem. Vem le to, da mi v takšnih oblačilih koža »gori« in pot neznansko smrdi, kot da bi na sebi imela kakšno umetno tkanino.
Drugo skupino predstavljajo oblačila, ki so na otip, med pranjem in tudi na pogled zares bombažna, vendar se tudi v njih koža obnaša drugače, kot sem navajena pri bombažu. Tudi pot zelo hitro dobi neprijeten vonj.
Tretja skupina pa je nekaj oblačil, ki jih imam najraje, ker so tisto, kar morajo biti. Bombaž, ki diha in v katerem ne čutim nobene od opisanih težav.
Če ste tudi sami opazili podobne težave z vašimi bombažnimi oblačili, se verjetno sprašujete, od kod takšne razlike. Za mnenje smo povprašali Uršulo Kovač, ki jo je zgodba o bombažu tako pritegnila, da je prva v Sloveniji začela s proizvodnjo oblačil iz eko bombaža.
Naše življenje – naša hrana, kozmetika, čistila, oblačila in pohištvo – je prepojeno s takimi in drugačnimi kemikalijami. Zanimivo: precej ljudi misli, da največ naredijo zase z uživanjem ekološko pridelane hrane, da pa ostale stvari niso tako problematične. Pa ni tako. Naša jetra in ledvica so precej učinkovita pri izločanju snovi, ki jih zaužijemo. Snovi, ki v naše telo vstopijo skozi kožo – in kar 60 % vseh snovi, ki pridejo na kožo, se vanjo vpije –, pa ne gredo po prebavnem traktu, ampak se nalagajo neposredno v organe in tam ostanejo različno dolgo.
Bombažna oblačila lahko povzročajo kožne alergije zaradi pesticidov, ki se uporabljajo pri pridelavi bombaža; kemikalij (še posebno formaldehida), ki se uporabljajo pri predelavi, in dodatkov (zadrg, gumbov), iz katerih se lahko sproščajo ostanki težkih kovin.
PRIDELAVA
Konvencionalni bombaž se prideluje na približno 2,5 % kmetijskih površin, za njegovo pridelavo pa se porabi 10 % vseh pesticidov, ki se porabijo v kmetijstvu. Po podatkih PAN UK je 7 od 13 najbolj pogostih kemikalij v pesticidih za pridelavo bombaža »zelo verjetno« rakotvornih. Leta 2004 je Poljska Tehniška univerza v Lodžu opravila raziskavo in našla ostanke pesticidov, ki jih uporabljajo pri pridelavi bombaža, tudi v oblačilih. Ostanki pesticidov pa lahko povzročajo kožne alergije.
PREDELAVA
Pri predelavi bombaža se uporablja veliko raznovrstnih, različno strupenih in nevarnih kemikalij. Te kemikalije ogrožajo zdravje delavcev in okolja (odpadne vode iz tovarn). Veliko ostankov teh kemikalij se ohrani tudi v končnem izdelku, kjer vplivajo na zdravje uporabnikov, povzročajo ekceme in kožne alergije ali celo raka.
V zadnjih 20 letih je prišlo v bogatejših državah do mnogih izboljšav. Kemikalije se reciklirajo in zamenjujejo z manj škodljivimi, žal pa se večina oblačil izdela v državah v razvoju, kjer sta skrb za okolje in zakonodaja v zvezi z uporabo kemikalij precej manj strogi ali celo neobstoječi.
Veliko kemikalij je prepovedanih (med njimi benzidin, ki je povezan s povečano možnostjo nastanka raka na mehurju), še posebej tistih, katerih ostanke najdemo v končanih oblačilih. Nekatera barvila iz skupine azo barvil so bila leta 2004 v Evropski uniji prepovedana z zakonom, saj sproščajo rakotvorne snovi. Uporaba nekaterih kemikalij, kot je formaldehid, ki draži kožo in povzroča raka, je omejena, a še vedno dovoljena. Alergija na formaldehid je tudi najpogostejši krivec za alergično reakcijo ob nošnji bombažnih oblačil. Do nedavnega so bile te kemikalije široko uporabljane.
Raziskave o škodljivosti kemikalij in o vplivu dolgotrajne izpostavljenosti le-tem so redke in naše védenje je omejeno s trenutno dostopnimi podatki. Kot je v navadi, se previdnostni faktor ne upošteva, zato kemikalije ostanejo v uporabi, dokler se neizpodbitno ne dokaže, da so zdravju škodljive. Mnogo kemikalij, ki so se pred 20 leti uporabljale množično, je danes nesprejemljivih. Kaj bodo čez 20 let menili o kemikalijah, ki jih množično uporabljamo danes?
Ker je bombaž najpopularnješi material za oblačila in ker ima kar petina odraslih in otrok do šestega leta alergične reakcije pri nošenju bombaža, se vse bolj uveljavlja organski oziroma ekološki bombaž. Pri njegovi pridelavi se ne uporablja kemičnih pesticidov in umetnih gnojil, ne sme biti mešan s konvencionalno pridelanim bombažem, ne vsebuje gensko spremenjenega bombaža in sme vsebovati največ 10 % umetnih vlaken (npr. elastika v nogavicah in spodnjem perilu).
Evropska zakonodaja se omejuje na gojenje bombaža, ne pa na celoten postopek predelave od vlakna do oblačila. Tako je lahko bombaž gojen ekološko (brez pesticidov), predelan pa v državi s slabimi okoljskimi standardi, zaradi česar lahko vsebuje veliko škodljivih kemikalij. Zato se je nekaj organizacij, ki podeljujejo certifikate za ekološko pridelavo, odločilo uveljaviti standarde za tekstil. Nekatere teh organizacij so Soil Association iz Velike Britanije, SKAL International iz Nizozemske, AIAB-ICEA iz Italije ter Demeter, IVN in Naturland iz Nemčije. Tako lahko proizvajalci oblačil – če proces izdelave blaga, uporabljen za njihova oblačila, ustreza kriterijem katere izmed teh organizacij – na svoja oblačila dodajo njihov znak.
Postopek za poenotenje teh standardov se je začel v letu 2002, ko so predstavniki Soil Association, IVN, OTA (ZDA) in JOCA (Japonska) organizirali delovno skupino za sprejetje globalnih ekoloških tekstilnih standardov. Ti standardi so v uporabi od septembra 2006.



<< Nazaj

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine:

Bi radi brali novice v tiskani obliki?

Finančna sredstva nam ne omogočajo pokrivanja stroškov pošiljanja na individualne naslove. Če bi želeli naše novice prejemati na dom, prosimo za prispevek, ki ga nakažete na:
TRR: 0201 1025 5748 080
IBAN: SI 56 0201 1025 5748 080
BIC BANKE: LJBASI2X
KODA NAMENA: OTHR

Prejemnik: Društvo Ognjič, Grajska pot 16, 4220 Škofja Loka
Namen plačila: Prispevek za obveščanje
Sklic: SI 00 in datum plačila (npr.: 02062018)
 
Priporočamo se za 7 EUR (letna naročnina, 9 številk) ali več. Vsak prispevek (tudi manjši) nam pride prav, da lahko še naprej širimo mrežo vrtcev, šol, novinarjev, zdravstvenih ustanov in drugih, ki jim pošiljamo naše novice. Prispevke lahko pošljete tudi v obliki poštnih znamk A.

Prispevek za obveščanje lahko uredite tudi s pomočjo e-nakazila na strani shop.zazdravje.net.
 
POMEMBNO:
Vaš naslov je razviden ob izvedenem nakazilu prispevka, zato ga ni potrebno pošiljati po elektronski pošti, javiti po telefonu ali nam pošiljati kopije položnic po pošti. 

To pa boste kljub vsemu morali storiti, če:
 plačnik ne bo tudi prejemnik novic (kjer bo plačano za več prejemnikov ali če plačnik plača znesek za drugega prejemnika novic),
 ima plačnik v naslovu šumnike (ti se na izpisku ne izpišejo). 

V tem primeru nam točne podatke, komu in kam naj pošljemo novice, sporočite po pošti na naslov društva ali po elektronski pošti na posljite.novice@gmail.com ali nas pokličite ob delovnikih med 9. in 13. uro na 041 770 120.
 
Prispevke, za katere ne bomo dobili nobenih dodatnih napotkov, bomo obravnavali kot donacije.