Aktualne novice

Končno tudi zakonska omejitev količine trans maščob v živilih. Na 2 %?!

dodano: 11.4.2018

Medtem ko so v mednarodnih prehranskih krogih že pred desetletjem govorili o zakonskih omejitvah trans maščob v živilih na 1 %, je naša prehranska stroka deset let kasneje ugotovila, da je zdaj res čas, da tudi v Sloveniji naredimo ta korak. S tem, da bo pri nas zakonsko predpisana meja vsebnosti trans maščob v živilih 2 % ...

V nadaljevanju preberite poročilo o tem projektu.

20. marca 2018 je bil v Uradnem listu objavljen Pravilnik o najvišji dovoljeni vsebnosti trans maščobnih kislin v živilih. Prepoved bo polno uveljavljena 4. aprila 2019, po poteku enoletnega prehodnega obdobja. Potrebo po tovrstni prepovedi potrjujejo tudi zadnji rezultati državnega raziskovalnega projekta Trans maščobe v živilih, ki ga vodi Inštitut za nutricionistiko, financirajo pa Ministrstvo za zdravje, Javna agencija za raziskovalno dejavnost in družba Mercator. Rezultati, ki so bili marca 2018 objavljeni v zelo ugledni znanstveni reviji Nutrients, kažejo, da se je v več kategorijah predpakiranih živil v zadnjih dveh letih pogostost uporabe delno hidrogeniranih maščob sicer zmanjšala, v nekaterih pa se je žal celo povečala. Tudi kemijske analize živil kažejo, da se trans maščobne kisline še vedno nahajajo ne le v predpakiranih, temveč tudi v številnih nepredpakiranih živilih, npr. v nekaterih burekih, rogljičkih in drugih pekovskih izdelkih. Z izborom ustreznih surovin in postopkov priprave je vsa tovrstna živila mogoče proizvesti tako, da ne bodo presegala zakonsko predpisane omejitve 2 g trans maščobnih kislin na 100 g skupnih maščob.

Trans maščobe so posebna vrsta maščob, ki ni potrebna za delovanje človeškega telesa, v hrani pa se naravno nahajajo v precej nizkih količinah. Številne raziskave so pokazale, da trans maščobne kisline povečujejo raven krvnega holesterola ter znatno povečujejo tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja, ter drugih kroničnih bolezni. Na tej osnovi so bila izdana strokovna priporočila, da je potrebno količino trans maščobnih kislin v živilih zmanjšati na najmanjšo možno vrednost, čemur se postopoma prilagaja tudi živilska industrija. 
Pomemben vir trans maščobnih kislin predstavljajo predvsem industrijsko dodane delno hidrogenirane rastlinske maščobe oz. olja, ki jih še vedno lahko najdemo v številnih živilih na slovenskem tržišču. Prof. dr. Igor Pravst, vodja raziskovalnega projekta Trans maščobe v živilih, Inštitut za nutricionistiko: »Spremljali smo spremembe pri uporabi delno hidrogeniranih maščob od leta 2015, ko se je bistveno okrepilo ozaveščanje prebivalcev in nosilcev živilske dejavnosti o škodljivosti trans maščob. Ugotovili smo, da se delno hidrogenirane maščobe še vedno dodajajo predvsem v vaflje, piškote, prigrizke, različne namaze in slaščice, kjer smo med letoma 2015 in 2017 opazili celo povečanje uporabe.«
Da je problem aktualen, potrjujejo tudi rezultati kemijskih analiz živil. Prof. dr. Rajko Vidrih, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani: »V okviru raziskovalnega projekta smo izvedli tudi kemijske analize številnih živil. Medtem ko margarine v maloprodaji skoraj več ne vsebujejo trans maščobnih kislin, smo večje količine teh škodljivih maščob našli ne le v že izpostavljenih predpakiranih živilih, temveč tudi v nepredpakiranih, ki nimajo deklaracije, zato pri njih potrošnik tudi nima vpogleda v sestavine. Najpogostejši trans maščobni kislini v analiziranih vzorcih sta bili izomeri, ki sta tudi najbolj zdravju škodljivi. Rezultate naših analiz so potrdili tudi v laboratoriju dr. Matthiasa Schreinerja na Dunajski Univerzi BOKU.«
 
Zmanjšanje količine trans maščob v živilih je Slovenija uvrstila tudi med strateške cilje Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015 – 2025 »Dober tek Slovenija«, ki je med ukrepi predvidel možnost zakonodajne omejitve trans maščob. 
Ministrstvo za zdravje je podprlo državni raziskovalni projekt. Državna sekretarka Jožica Maučec Zakotnik, Ministrstvo za zdravje: "Ocena tveganja za zdravje je pokazala, da vnos trans maščob pri splošni populaciji ni kritičen, vendar pa potrošniki, ki v veliki meri uživajo živila z visoko vsebnostjo trans maščob, že lahko dosežejo kritično količino. Ker so trans maščobe  prepoznane kot eden izmed glavnih dejavnikov za razvoj srčno-žilnih bolezni smo zadovoljni, da smo s predpisom omejili njihovo vsebnost. Na ta način bomo prispevali k boljšemu zdravju prebivalcev. Z nacionalnimi podatki smo dosegli, da bo predpis veljal za vsa živila, ki se prodajajo v Sloveniji, ne glede na to, v kateri državi so proizvedena. S tem bomo omejili prodajo problematičnih živil tudi tujih proizvajalcev in ne zgolj domačih.«
 
Minister mag. Dejan Židan je ob tem dejal, da je sistem nadzora nad izvajanjem določb pravilnika vzpostavljen, vključen v program dela nadzornih organov in naveden kot ena od prioritet dela. »Uživanje trans maščob je prepoznan dejavnik tveganja za zdravje in varnost potrošnikov, zato je potrebno to tveganje obvladovati. Sprejemanje ustreznih predpisov je učinkovit ukrep za zmanjševanje tveganj in varstvo potrošnikov. Sprejem tega predpisa predstavlja še en uspeh k zagotavljanju pravic potrošnika do varnosti, obveščenosti in izbire.« Ker takšen predpis presega na ravni Evropske unije uveljavljene standarde, ga je bilo potrebno notificirati pri Evropski komisiji. Postopek notifikacije je bil končan februarja 2018, kar je bilo osnova za sprejetje Pravilnika, ki bo stopil v veljavo 4. aprila 2018. Pravilnik določa, da so živila, ki so dana v promet pred uveljavitvijo tega pravilnika, lahko brez izpolnjevanja zahtev pravilnika v prometu do porabe zalog in največ dvanajst mesecev od uveljavitve tega pravilnika. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, pristojni organ za izvajanje nadzora nad določbami pravilnika, je navedeno področje že vključila v program dela in ga opredelila kot področje, ki zahteva posebno pozornost pri nadzoru.
 
Uveljavitev pravilnika je zelo pomemben javno-zdravstveni ukrep, ki bo ščitil vse prebivalce Slovenije. Izr. prof. dr. Cirila Hlastan Ribič, Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ): »Izpostavljenost prebivalcev trans maščobam je nepotrebna in ogroža zdravje ljudi. Uživanje trans maščob poviša koncentracijo »slabega« LDL holesterola in hkrati zniža koncentracijo »dobrega« HDL holesterola. Trans maščobe so dejavnik tveganja tudi za razvoj bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen tipa 2, povezane pa so tudi z nastankom nekaterih vrst raka (dojka, debelo črevo), preeklampsije pri nosečnicah in z astmo in alergijami pri otrocih.« 
Prof. dr. Zlatko Fras, Univerzitetni klinični center, je glede tega dodal: »Primer Danske, kjer je bila takšna zakonska omejitev uveljavljena že pred leti, dokazuje, da je na ta način možno ne le zmanjšati stroške zdravstvene oskrbe, temveč tudi preprečiti marsikatero prezgodnjo smrt.«
 
O projektu Trans maščobe v živilih
Ključni cilji projekta »Trans maščobe v živilih in njihov populacijski vnos - implikacije za javno zdravje« so ugotoviti prisotnost trans maščob v živilih v Sloveniji, določiti izpostavljenost različnih skupin prebivalstva trans maščobam in zagotoviti podatke, potrebne za zakonsko ureditev tega področja. Projekt vodi Inštitut za nutricionistiko, raziskovalni partnerji pa so še Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (UL BF), Univerzitetni Klinični center v Ljubljani (UKC Ljubljana), ter Institut »Jožef Stefan« (IJS). Projekt sofinancirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS) in Ministrstvo za zdravje RS, finančno pa ga je podprla tudi družba Mercator. Iztok Verdnik, pomočnik predsednika uprave Mercatorja za korporativno komuniciranje: »Mercator se kot največji slovenski trgovec zaveda pomena ustrezne prehrane ljudi in v svoji ponudbi za potrošnike zagotavlja izbor kakovostne hrane v skladu s sodobnimi dognanji in smernicami strokovnih prehranskih organizacij. Zato je Mercator že ob samem začetku podprl nacionalni projekt Trans maščobe v živilih. Z uveljavitvijo zakonske omejitve količine trans maščob v Sloveniji se začenja še en zelo pomemben premik za dobrobit potrošnikov, v Mercatorju pa smo veseli, da pri njem sodelujemo.«

Vir: www.nutris.org

0,03125



<< Nazaj

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Nič vas ne stane, da to omogočite.
Od tega lahko celo nekaj imate.

Beri naprej >>>

Bi radi brali novice v tiskani obliki?

Finančna sredstva nam ne omogočajo pokrivanja stroškov pošiljanja na individualne naslove. Če bi želeli naše novice prejemati na dom, prosimo za prispevek, ki ga nakažete na:
TRR: 0201 1025 5748 080
IBAN: SI 56 0201 1025 5748 080
BIC BANKE: LJBASI2X
KODA NAMENA: OTHR

Prejemnik: Društvo Ognjič, Grajska pot 6, 4220 Škofja Loka
Namen plačila: Prispevek za obveščanje
Sklic: SI 00 in datum plačila (npr.: 02062018)
 
Priporočamo se za 7 EUR (letna naročnina, 9 številk) ali več. Vsak prispevek (tudi manjši) nam pride prav, da lahko še naprej širimo mrežo vrtcev, šol, novinarjev, zdravstvenih ustanov in drugih, ki jim pošiljamo naše novice. Prispevke lahko pošljete tudi v obliki poštnih znamk A.

Prispevek za obveščanje lahko uredite tudi s pomočjo e-nakazila na strani shop.zazdravje.net.
 
POMEMBNO:
Vaš naslov je razviden ob izvedenem nakazilu prispevka, zato ga ni potrebno pošiljati po elektronski pošti, javiti po telefonu ali nam pošiljati kopije položnic po pošti. 

To pa boste kljub vsemu morali storiti, če:
 plačnik ne bo tudi prejemnik novic (kjer bo plačano za več prejemnikov ali če plačnik plača znesek za drugega prejemnika novic),
 ima plačnik v naslovu šumnike (ti se na izpisku ne izpišejo). 

V tem primeru nam točne podatke, komu in kam naj pošljemo novice, sporočite po pošti na naslov društva ali po elektronski pošti na posljite.novice@gmail.com ali nas pokličite ob delovnikih med 9. in 13. uro na 041 770 120.
 
Prispevke, za katere ne bomo dobili nobenih dodatnih napotkov, bomo obravnavali kot donacije.