Aktualne novice

Radioaktivna hrana na krožniku?

dodano: 25.3.2008

Sanja Lončar, Aura, marec 2008

Te dni veliko beremo in poslušamo o prodaji kloniranega mesa – novega dokaza izprijenosti Američanov in še enega na dolgem popisu razlogov, zakaj je boljše, da na meso pozabimo.
Vse se uničuje sámo pravi pregovor, zato tudi na to novico gledam kot na dobro novico.
Očitno je ena civilizacija v zatonu… In boljše je, da jih ustavijo lastni »izumi« kot da bo moral ostanek sveta skrbeti za to.

Tisto, kar me veliko bolj skrbi je novica, ki jo v Sloveniji še nismo imeli priložnost slišati. Gre za podatke o nenehnem porastu radioaktivnega obsevanja hrane.  Poskusite uganiti kdo se je tega spomnil? Ne bo treba dolgo ugibat.
Na to idejo so prišli (spet) Američani že leta 1950, vendar se je uporaba te tehnologije močno razširila šele v zadnjih letih.

Gre za radioaktivno obsevanje hrane z X-žarki z močjo 5 MeV, gama žarki, ki jih emitira radioaktivni izotop kobalt-60 ali elektronski žarki, ki jih producirajo linearni akceleratorji (pospeševalci?) z močjo do 10 milijonov elektron voltov (MeV).

Mednarodna nevladna organizacija Food & Water Watch (www.foodandwaterwathc.org) redno spremlja dogajanja na tem področju in na svojih straneh objavlja tudi detajlna poročila z vseh koncev sveta.
V njihovem poročilu boste lahko prebrali podatke o vseh postrojenjih, podjetjih, ki se s tem ukvarjajo in stanjem regulative na tem področju v različnih državah.

Tisto kar nas, navadne smrtnike, najbolj zanima je vprašanje, kakšna je možnost, da tovrstna hrana zaide tudi na naše krožnike.

Na kitajskem imajo več kot 50 obsevalnikov hrane, ki je namenjena izvozu. Leta 2001 so na ta način obdelali 80.000 ton izdelkov, leta 2005 že 140.000 ton, ocenjujejo pa, da se današnje številke še naprej skokovito višajo in da lahko govorimo že o 200.000 ton takšnih izdelkov.
Obsevanje predvsem uporabljajo, da bi onemogočili kaljenje česna (mogoče je to odgovor, kako je kitajski česen v naših trgovinah tako čarobno bele barve in vedno čvrst). Po tem postopku obdelujejo tudi, polenov prah, začimbe, posušeno zelenjavo in zdravilne rastline (!!!).
Zakonodaja dovoljuje tudi obsevanje oreščkov, sadja, zelenjave, zmrznjenega mesa, žita in žitnih izdelkov ter termično obdelanega mesa.

Po kapacitetah za obsevanje je tudi Indija zelo visoko. Trenutno obstajata dva postrojenja ob Bombaju  ki imajo skupno kapaciteto obsevanja zelišč in zelenjave 40 ton na dan (načrtujejo gradnjo še treh). Lahko izračunamo, da gre z indijskega trga v svet več kot 14.000 ton radioaktivno obsevanih izdelkov.
Indijske oblasti so do sedaj dovolile obsevanje čebule, krompirja, riža, začimb, posušenih plodov morja, rozin, fig, dateljnov, sveže morske hrane, zamrznjene morske hrane, mesnih izdelkov in manga.
Marca 2006 je predsednik Bush obiskal Indijo in je s predsednikom vlade Manmohanom Singhom dosegel dogovor o obsevanju sadja in zelenjave za izvoz. Bush je ob tem izjavil, da Američani »komaj čakajo, da ugriznejo v Indijski (obsevani) mango!.«
V Iranu se znanstveniki ukvarjajo s tem, kako bi z uporabo radioaktivnega obsevanja zmanjšali onesnaženost škampov z nevarnimi bakterijami. V ta namen se sedaj uporabljajo kemikalije,  znanstvenikom pa se zdi obsevanje boljša rešitev ( No, kot vidite, človek marsikaj izve, če zna brati med vrsticami. Kot prvo, da so škampi nosilci nevarnih bakterij, kot drugo, da to »težavo« rešujejo z nevarnimi kemikalijami, v primerjavi s katerimi se še radiacija zdi manjše zlo!)

Pakistan gradi dva obsevalnika v mestih Lahore in Karachi. Pakistanska komisija za atomsko energijo, v sodelovanju z Pakistanskim svetom za razvoj kmetijstva načrtuje gama obsevanje riža, žitaric, sadja, zelenjave in začimb.

Mehičani so hrano začeli obsevati leta 2007. Predvsem gre za obsevanje sadja namenjenega izvozu v ZDA (mango, mandarine, grenivke, guava...)

Južnoafriška republika obseva sadje namenjeno izvozu v ZDA in Evropo.
Kot obetavne države za postavitev novih obsevalnikov so na mednarodnem srečanju v Maleziji leta 2006 označili naslednje države: Egipt, Iran, Moldavijo, Pakistan, Filipine, Poljsko, Saudsko Arabijo, Sirijo, Tunizijo in Vietnam.

In na koncu, poglejmo še v zibelko tega zla – na trg ZDA. Tam imajo 50 postrojenj za obsevanje, vendar večino uporabljajo za obsevanje medicinskih potrebščin (!) in drugih izdelkov. Obsevana živila pa predvsem uvažajo.

Zakonodaja v ZDA zahteva označevanje obsevanih izdelkov, zato se jim potrošniki izogibajo. Vendar tudi tam je veliko lukenj v sistemu. Razen »ilegalne« prodaje neoznačenih živil, luknjo predstavlja tudi uporaba  začimb in dodatkov. Ker začimbe in prehranski dodatki predstavljajo majhen odstotek sestavin, uporabo obsevanih ni nujno označiti. Tudi pri strežbi že pripravljene hrane označevanje ni nujno.
Potrošniki tako niso v poziciji, da bi vedeli kaj uživajo v restavracijah, menzah, bolnicah, domovih za ostarele in na drugih mestih, kjer tovrstno označevanje ni obvezno.

Da interesi države ne postavljajo varnost državljanov na prvo mesto, priča tudi poteza FDA, ki je avgusta 2005 dovolila obsevanje školjk, kljub temu, da so laboratorijski testi pokazali potencialno tveganje. Prehranjevanje živali z obsevanimi školjkami je produciralo kemikalije, ki jih znanstveniki povezujejo z genskimi poškodbami pri živalih in pri ljudeh. Ob tem je bila izdaja tega dovoljenja povezana z vrsto kršitev varnostnih smernic, ki jih je predpisala sama FDA.
Trenutno pred FDA čaka na odobritev tudi obsevanje otroške hrane, pripravljenih gotovih jedi in morskih specialitet.

Kako je v Evropi?
Zagotovo ste se že zalotili v preštevanju, koliko hrane iz omenjenih dežel prihaja tudi do vas. Zdaj, ko smo na področju brez meja, je brezmejna tudi izmenjava dobrin. Zato je še najbolj zanimivo vprašanje, koliko radioaktivno obsevane hrane je v Evropi.

V omenjenem poročilu lahko preberemo, da je Evropa do nadaljnjega prepovedala izdajanje novih dovoljenj za obsevanje. Razlog temu so znanstvene ugotovitve o škodljivih kemikalijah, ki se tvorijo v obsevani hrani. Med tovrstne radiolitske produkte sodi tudi Cyclobutanon, ki ga povezujejo z genskimi poškodbami.

Vendar pozor. V poročilu piše, da so prepovedane nove odobritve. Koliko izdelkov pa je do sedaj že dobilo odobritev, pa je povsem drugo vprašanje. Vemo da je Francija dovolila obsevanje zamrznjenih zelišč, česna, čebule, kazeina, jajčnih beljakov, zamrznjenih škampov, perutnine, zamrznjenih žabjih krakov in še vrste drugih izdelkov. In če so dovoljene v Franciji, potem jih nihče ne more ustaviti, da bi končali tudi na polici vaše trgovine.
Radioaktivno obsevani izdelki bi morali biti označeni… Kako označevanje funkcionira v praksi, pa nam pove primer Anglije in Irske, kjer so se oblasti odločile pregledati živila. Oba poročila navajata, da so našli kopico obsevanih živil, ki so bila v prodaji brez kakršnikoli označb. Polovica prehranskih dodatkov, ki so jih testirali je bila ali obsevana ali so v njih našli obsevane sestavine.
Na Irskem so pod drobnogled dali tudi testenine in odkrili 14 obsevanih izdelkov. Na nobenem ni bilo oznake, da bi bili obsevani (poročilo sta objavili organizaciji Food Safety Standards 22. novembra 2006 in Food Safety Authority of Ireland, marca 2006).

Da v Evropi nismo varni pred tovrstnimi obdelavami hrane priča tudi podatek, da v mednarodnem združenju za obsevanje (IIA) v katerem sodeluje 38 podjetij iz 16 držav, 39% vseh članic prihaja iz Evrope! Pomembno je tudi delovanje Mednarodnega sveta za obsevanje hrane (International Council on Food Irradiation ICFI), ki lobira v interesu omenjene industrije.
Medtem, ko vi berete te vrstice in se sprašujete, kako je sploh možno, da kaj takega obstaja, njihovi predstavniki z vsemi močmi lobirajo pri svetovnih organizacija kot so WHO, FAO, IAEA in podobne. Svetujejo tudi telesu združenih narodov Codex Alimentarius Commision, ki je leta 2003 sprejela priporočilo te skupine, da dovoli obsevanje vseh vrst hrane, z vsemi potrebnimi dozami radioaktivnih žarkov. In kaj si pod »potrebnimi« dozami predstavljajo!?

Verjeli ali ne: Ameriški predpisi dovoljujejo doze obsevanja hrane, ki je enaka količini, kot bi jo dobili, če bi 1.000.000.000  šli na rentgensko snemanje pljuč…

Kaj naj vam povem na koncu. Kot večni optimist, vam lahko povem da vsej brezmejni norosti, ki nas obkroža obstaja tudi nekaj dobrega. Končno se bomo morali zmigati in poiskati svoj košček zemlje na katerem bomo pridelali hrano dostojno človeka.



<< Nazaj

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Nič vas ne stane, da to omogočite.
Od tega lahko celo nekaj imate.

Beri naprej >>>

Bi radi brali novice v tiskani obliki?

Finančna sredstva nam ne omogočajo pokrivanja stroškov pošiljanja na individualne naslove. Če bi želeli naše novice prejemati na dom, prosimo za prispevek, ki ga nakažete na:
TRR: 0201 1025 5748 080
IBAN: SI 56 0201 1025 5748 080
BIC BANKE: LJBASI2X
KODA NAMENA: OTHR

Prejemnik: Društvo Ognjič, Grajska pot 6, 4220 Škofja Loka
Namen plačila: Prispevek za obveščanje
Sklic: SI 00 in datum plačila (npr.: 02062018)
 
Priporočamo se za 7 EUR (letna naročnina, 9 številk) ali več. Vsak prispevek (tudi manjši) nam pride prav, da lahko še naprej širimo mrežo vrtcev, šol, novinarjev, zdravstvenih ustanov in drugih, ki jim pošiljamo naše novice. Prispevke lahko pošljete tudi v obliki poštnih znamk A.

Prispevek za obveščanje lahko uredite tudi s pomočjo e-nakazila na strani shop.zazdravje.net.
 
POMEMBNO:
Vaš naslov je razviden ob izvedenem nakazilu prispevka, zato ga ni potrebno pošiljati po elektronski pošti, javiti po telefonu ali nam pošiljati kopije položnic po pošti. 

To pa boste kljub vsemu morali storiti, če:
 plačnik ne bo tudi prejemnik novic (kjer bo plačano za več prejemnikov ali če plačnik plača znesek za drugega prejemnika novic),
 ima plačnik v naslovu šumnike (ti se na izpisku ne izpišejo). 

V tem primeru nam točne podatke, komu in kam naj pošljemo novice, sporočite po pošti na naslov društva ali po elektronski pošti na posljite.novice@gmail.com ali nas pokličite ob delovnikih med 9. in 13. uro na 041 770 120.
 
Prispevke, za katere ne bomo dobili nobenih dodatnih napotkov, bomo obravnavali kot donacije.