Aktualne novice

Vas jezijo visoke cestnine?

dodano: 25.2.2008

CIPRA Slovenija

SLOVENIJA VINJET NE POTREBUJE
 
V zadnjem času so ponovno oživele razprave o spremenjenem pobiranju cestnin na avtocestah v Sloveniji. Več let ponavljajočo zgodbo, da se bo v prihodnjih letih vpeljalo elektronsko daljinsko cestninjenje pa je v zadnjih tednih zamenjala novica, da Ministrstvo za promet resno razmišlja o uvedbi vinjet za prevoz po avtocestah, poleg tega pa navaja, da naj bi šlo le za vmesni ukrep, ki naj bi trajal leto ali dve.

ČEMU NAJ SLUŽIJO CESTNINE?

CIPRA Slovenija že več let spremlja razvoj politike cestninjenja v Sloveniji in v Evropski Uniji, zato je do trenutne politike na tem področju zavzela naslednje stališče: 

V Sloveniji bi moralo biti cestninjenje namenjeno doseganju naslednjih ciljev:
    * Plačilu stroškov gradnje in vzdrževanja celotnega državnega cestnega omrežja, ne le avtocest.
    * Plačilu ostalih zunanjih stroškov, ki jih povzroča promet po načelu onesnaževalec plača (negativni vplivi na okolje, razvrednotenje prostora, ukrepi za zmanjšanje negativnih vplivov).
    * Usmerjanju in optimiziranju prometa.

Z ustreznim cestninjenjem pa bi lahko reševali naslednje probleme:
    * pokrivanje stroškov celotne državne mreže cest in prenove železniške infrastrukture, da bo lahko prevzela večji delež prevoza,
    * omejitev in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz prometa,
    * zmanjševanje gneče in prometnega onesnaženja na območju večjih mest,
    * zmanjšanje obremenjevanja gorskih oz. hribovitih območij (Kras, Trojane, Gorenjska).

Takšen pristop k cestninjenju omogoča tudi evropska Direktiva o evrovinjeti, ki:
    * od  držav članic zahteva, da v cestninjenje vključijo vozila težje od 3,5 ton,
    * omogoča različno cestninjenje ob različnem času glede na gnečo,
    * zahteva razlikovanje cestnine glede na razred onesnaževanja posameznega tovornjaka,
    * omogoča dodatek k cestnini na gorskih in na urbanih območjih in čezmejne cestne projekte,
    * omogoča, da države članice zbrana sredstva porabijo za optimizacijo celotnega prometnega sistema.

V procesu usklajevanja na ravni EU pa je že nova Direktiva o evrovinjeti, ki prvič govori o zunanjih stroških prometa, kot enem od pomembnih negativnih in še neocenjenih vplivov na družbo, gospodarstvo in okolje.
 
CESTNINJENJE V SLOVENIJI POTREBUJE SPREMEMBE, A V PRAVO  SMER!

Strinjamo se, da je sedanji sistem cestnin za doseganje zgoraj navedenih ciljev neustrezen saj je razlika v ceni cestnine med osebnimi vozili in tovornjaki premajhna, ne prispeva k zmanjšanju gneče v mestih in neupravičeno spodbuja uporabo vzporednih cest namesto avtocest. Vendar menimo, da bi bila uvedba vinjet s fiksno ceno velik korak nazaj. 

Vinjeta zanemarja načelo onesnaževalec plača!

Predvsem nas skrbi okoljska in socialna vsebina uvedbe vinjete. Cestninjenje z vinjeto pomeni pavšalno cestninjenje, ki gre na roko predvsem tistim, ki se dnevno in veliko vozijo po avtocestah. To so lahko tudi vsi tisti, ki jim prevoz pomeni gospodarsko dejavnost, kar pomeni, da s tem ustvarjajo tudi pomembno dodano vrednost. Kdor večkrat uporablja avtocestno infrastrukturo, jo bolj izrablja, prav tako pa bolj onesnažuje ozračje, zato je povsem nesprejemljivo, da se tej skupini z uvedbo vinjete omogoči subvencionirano vožnjo po avtocestah. Subvencije pa bi šle na račun tistih, ki avtoceste uporabljajo le občasno ali skoraj nič, saj ravno tako potrebujejo vinjeto za vožnjo po avtocestah. Povsem razumljivo in pravično se nam denimo v vsakdanjem življenju zdi, da kdor porabi več elektrike, goriva ali vode, tudi več plača. K temu je v celoti naravnan tudi sedanji zaprt način pobiranja cestnin, ki velja npr. na avtocesti Ljubljana-Koper, pa tudi odprt sistem na ostalih krakih avtocest načeloma teži k temu, čeprav ima nekaj pomanjkljivosti. Slovenske avtoceste bodo poplačane z denarjem davkoplačevalcev, zato so skupine, ki ne morejo voziti ali skupine, ki v svojih okoljih nimajo avtocest v bližini, že tako preplačale gradnjo, od katere nimajo nič, hkrati pa država zanemarja druge načine prevoza, ki bi omogočili enakovredno mobilnost vsem skupinam, ne glede na status ali kraj bivanja.   
 

Kaj pa okolje?

Po zadnjih obvezah držav EU glede izpustov toplogrednih plinov (TGP), je prometni sektor v Sloveniji dobil dovoljenje povečanja emisij TGP za 5 %, kar je zelo pragmatičen cilj. Vendar prometni sektor v Sloveniji že sedaj doživlja okoli 3-10 % letno rast (odvisno od odsekov). Namesto, da bi politika cestninjenja postopno dvigala cestnine z namenom postopnega dosega ravni dejanskih zunanjih stroškov prometa, pa bi uvedba pavšalne vinjete še spodbudila prevoznike po vse bolj številnih vožnjah. Brez resnega zaračunavanja zunanjih stroškov tudi tako nezahtevno zastavljenega cilja na področju emisij TGP iz prometa Slovenija ne bo mogla doseči.

Med nam bližnjimi državami poznajo sistem vinjet za osebna vozila v Avstriji in Švici, pri čemer v Avstriji priznavajo, da sistem ni ne finančno vzdržen, ne trajnostno naravnan, v Švici pa velja, da se avtoceste financirajo iz drugih virov. V obeh državah pa je cestninjenje za tovornjake urejeno posebej. V Švici so poskrbeli za mehansko cestninjenje tovornjakov (tahometer) v odvisnosti od prevoženih kilometrov, ne glede na cesto, po kateri vozijo, kar spodbuja uporabo avtoceste in lokalne ceste razbremeni tovornega prometa, hkrati pa največji (u)porabniki infrastrukture in onesnaževalci zraka tudi največ plačajo. 
 

KAJ PREDLAGAMO?

Namesto netrajnostnega sistema uvedbe pavšalnih vinjet, ki pomeni velik korak nazaj, CIPRA Slovenija predlaga ločitev sistema cestninjenja za osebna in tovorna vozila: 

Tovorni promet

Za tovorni promet uvedba cestninjenja po švicarskem vzoru z mehanskim cestninjenjem ali po nemškem vzoru z elektronskim cestninjenjem in zvišanje cestnin na nivo primerljiv z dejanskimi zunanjimi stroški, ki jih povzroča tovorni promet. V obeh primerih gre za obstoječo tehnologijo in bi bili stroški vpeljave omejeni, saj večina tovornjakov v mednarodnem prometu potrebno opremo že ima. Na ta način bi se tovornjakom ne bilo več potrebno ustavljati na številnih cestninskih postajah na avtocestah, kar pomembno zmanjša poškodbe vozišč in emisije TGP ter drugih škodljivih snovi, hkrati pa bi jih sistem cestninjenja na vseh cestah spodbudil k uporabi avtocest, ki so namenjene tranzitnemu prometu. Danes pa številni vozniki uporabljajo obvozne lokalne in regionalne ceste, da se izognejo plačilu cestnine. Elektronsko cestninjenje po nemškem vzoru bi omogočilo tudi časovno različno cestnino za zmanjševanje gneče na mestnih območjih.

Osebni promet

Za osebni promet pa predlagamo vključitev cestnine v ceno goriva z višjimi trošarinami. S tem bi obremenili voznike glede na dejansko prevožene kilometre in glede na dejanske izpuste toplogrednih plinov. S tem bi povsem odpadel problem vzpostavitve kakršne koli infrastrukture, cestninilo bi se potem na vseh cestah, spodbuda pa bi šla tudi vsem, ki se vozijo manj oziroma njihova vozila porabijo manj goriva in tudi izpuščajo manj TGP ter drugih škodljivih snovi. Vsaj deloma bi odpravili tudi problem, da je cena goriva v Sloveniji nižja kot v sosednjih državah, zaradi česar vozila v tranzitu kupujejo gorivo pri nas in s tem dodatno (fiktivno) zvišujejo izpuste toplogrednih plinov, ki se pripisujejo naši državi.  



<< Nazaj

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine:

Bi radi brali novice v tiskani obliki?

Finančna sredstva nam ne omogočajo pokrivanja stroškov pošiljanja na individualne naslove. Če bi želeli naše novice prejemati na dom, prosimo za prispevek, ki ga nakažete na:
TRR: 0201 1025 5748 080
IBAN: SI 56 0201 1025 5748 080
BIC BANKE: LJBASI2X
KODA NAMENA: OTHR

Prejemnik: Društvo Ognjič, Planina na Pohorju 44, 3214 Zreče
Namen plačila: Prispevek za obveščanje
Sklic: SI 00 in datum plačila (npr.: 23092019)
 
Priporočamo se za 7 EUR (letna naročnina, 9 številk) ali več. Vsak prispevek (tudi manjši) nam pride prav, da lahko še naprej širimo mrežo vrtcev, šol, novinarjev, zdravstvenih ustanov in drugih, ki jim pošiljamo naše novice. Prispevke lahko pošljete tudi v obliki poštnih znamk A.

Prispevek za obveščanje lahko uredite tudi s pomočjo e-nakazila na strani shop.zazdravje.net.
 
POMEMBNO:
Vaš naslov je razviden ob izvedenem nakazilu prispevka, zato ga ni potrebno pošiljati po elektronski pošti, javiti po telefonu ali nam pošiljati kopije položnic po pošti. 

To pa boste kljub vsemu morali storiti, če:
 plačnik ne bo tudi prejemnik novic (kjer bo plačano za več prejemnikov ali če plačnik plača znesek za drugega prejemnika novic),
 ima plačnik v naslovu šumnike (ti se na izpisku ne izpišejo). 

V tem primeru nam točne podatke, komu in kam naj pošljemo novice, sporočite po pošti na naslov društva ali po elektronski pošti na posljite.novice@gmail.com ali nas pokličite ob delovnikih med 9. in 13. uro na 041 770 120.
 
Prispevke, za katere ne bomo dobili nobenih dodatnih napotkov, bomo obravnavali kot donacije.