Aktualne novice

Voda na Kitajskem postaja pomembnejša od zlata

dodano: 31.10.2007

Zare Rojc, Večer 29.oktober 2007

Vsako leto izgine 30 kitajskih jezer

Hiter, za mnoge prehiter kitajski gospodarski vzpon, ki temelji predvsem na ekstenzivnosti v vseh gospodarskih panogah, povzroča vse hujši glavobol tistim redkim kitajskim organizacijam, ki se ukvarjajo z varstvom okolja. Domači strokovnjaki so se "uklonili" oceni tujih strokovnih institucij, da ima Kitajska ta čas največ problemov z vodo, šele na drugem mestu je onesnaževanje zraka. Kitajska jezera, reke in pitna voda so v takem stanju, da je začel tudi uradni Peking biti plat zvona.

Skoraj štiristo milijonov Kitajcev ne more več piti čiste vode, 70 odstotkov vseh rek in jezer je onesnaženih, 20 odstotkov virov pitne vode bi morali zapreti, ker ne zadovoljujejo niti minimalnih kitajskih pogojev za pitno vodo. Od večjih mest jih kar 278 nima ustrezne kanalizacije in vsa odpadna voda je speljana neposredno v bližnje reke. Obenem pa se v dveh tretjinah države ubadajo s pomanjkanjem vode. Vsako leto, kaže uradna kitajska statistika, izgine 30 jezer.

Najhujše je v provincah, ki niso tako na očeh pekinških oblastnikov, ki so postali malce pozornejši na okolje, odkar so bili deležni kritik najrazličnejših mednarodnih organizacij, ki so v skrbeh, kako bodo Kitajci prihodnje leto izpeljali letne olimpijske igre. V prestolnici so se dobro spoprijeli z nakazanimi problemi in storjenega je bilo že veliko, toda v oddaljenih krajih se slika ni spremenila.

V nekaterih krajih prebivalci sploh nimajo več pitne vode, zaradi nizkega standarda pa si je ne morejo kupiti, in tako so prisiljeni piti onesnaženo vodo. Samo v provinci Hunan, kjer sta dve veliki kemijski tovarni (po zadnjih podatkih so ju pred dnevi po nalogu uradnega Pekinga zaprli), so odpadne vode, polne strupenih kemikalij, spuščali neposredno v bližnjo reko, iz katere so okoliški prebivalci zajemali vodo za pitje. Kar osemdeset tisoč revežev je dobro desetletje uživalo zastrupljeno vodo. Po uradnih podatkih kitajskih zdravstvenih organov, ki so jih potrdili tudi v svetovni zdravstveni organizaciji, oboli na Kitajskem vsako leto več kot dva milijona ljudi zaradi uživanja onesnažene vode. Svetovna banka je ob tem izdelala donatorsko študijo, ki je pokazala, da zaradi onesnaženih voda na Kitajskem umre 66.000 ljudi na leto, v glavnem zaradi rakastih obolenj.

Zaprli 4400 tovarn

Da se razmere vendarle, čeprav po polžje popravljajo, dokazujejo vladni ukrepi, ki so med drugim provincijske voditelje prisilili, da so samo lani v 12 pokrajinah zaprli 4400 tovarn, ki so onesnaževale okolje. V kar 120 primerih prisilnega zaprtja nevarnih obratov so skorajda izbruhnili upori zaposlenih in okoliških prebivalcev, ki so ne glede na onesnaževanje in nemogoče delovne razmere vztrajali pri proizvodnji, kar kaže na "pravo vsebino" kitajskega gospodarskega čudeža. Kitajska organizacija za čistejše in bolj zdravo okolje Sepa je pred partijskim kongresom objavila, da je dobila privoljenje politike pri zahtevi za začasno zaprtje okolju nevarnih obratov v še šestih mestih (niso jih hoteli imenovati) v treh provincah, kjer naj bi delovalo kar nekaj sto nevarnih onesnaževalcev. Da je položaj z vodo, posebno pitno, najbolj alarmanten, dokazuje tudi napoved vlade, da bo v naslednjih petih letih namenila kar nekaj milijard dolarjev (govorijo o neverjetnih 125 milijardah) za zaščito voda in okolja.

S tem denarjem naj bi popravili tudi še neugotovljene, vendar vse bolj očitne posledice gradnje Jeza treh sotesk, največjega jeza na svetu, ki ga Kitajci končujejo na reki Jangce. Elektrarna, ki naj bi proizvodnjo električnega toka pričela prihodnje leto, je bila že med gradnjo deležna ostrega nasprotovanja in kritik, saj so svetovni strokovnjaki, kitajski veliko manj, glasno opozarjali na nepopravljivo škodo, ki jo bo gradnja povzročila okolju. Njihova opozorila so se izkazala za točna: zaradi jeza nastajajo zemeljski plazovi, voda neusmiljeno odnaša zemljo na bregovih najdaljše reke v Aziji, ki je obenem tretja reka na svetu po količini vode in pretoku. Še posebno pomembno je njeno porečje, izvir je v Tibetu, v morje pa se izteka pri Šanghaju, saj na ravninah ob njem živi skoraj pol milijarde ljudi, ki v glavnem pridelujejo riž, osnovno hrano Kitajcev.

Ekološka katastrofa zaradi jeza

Po zadnjih dostopnih podatkih bodo morali iz okolice jeza izseliti še najmanj pet milijonov prebivalcev, milijon so jih že, ker postaja življenje za jezom nevzdržno zaradi poplav, še posebno pa zaradi visokih uničevalnih valov, ki se sprožajo tudi zaradi klimatskih sprememb. Življenje ob 600 kilometrov dolgem akumulacijskem jezeru se je drastično spremenilo, za največ prebivalcev na slabše. Zdaj že lokalni organi opozarjajo na nevarnosti, ki jih prinaša največji jez na svetu. Plazovom in poplavam se pridružujeta še onesnaženost reke in vse težje brzdanje njenega dotoka v akumulacijsko jezero.

Do sedaj so v gradnjo jeza in elektrarne vložili že več kot 27 milijard dolarjev, vendar od vsega skupaj še ni bilo nikakršne koristi. Skeptiki ob tem napovedujejo, da elektrarna ne bo nikoli povrnila stroškov, vloženih vanjo, saj so spremljajoče tegobe, onesnaževanje okolja, nepredvideni in avanturistični posegi v okolje, preseljevanje milijonov prebivalcev, ki so živeli od reke in ob njej, zdaj pa so v glavnem brez dela, in pa seveda umiranje rečnega življa katastrofa, ki v milijardah dolarjev presega stroške gradnje. Ne samo preseljeni prebivalci, tudi vse več drugih Kitajcev zato preklinja nekdanjega kitajskega premierja Li Penga (v Moskvi je študiral gradnjo hidrocentral), ker je kljub nasprotovanjem svetovne in kitajske javnosti vsilil gradnjo spornega jeza, ki grozi z ekološko katastrofo.

 

 

 



<< Nazaj

Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Prepotrebna sredstva za delovanje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave lahko donirate na več načinov.

1. Z neposredno donacijo preko varnega in enostavnega online plačila Paypal.


2. Tako, da namenite del vaše dohodnine:

Bi radi brali novice v tiskani obliki?

Finančna sredstva nam ne omogočajo pokrivanja stroškov pošiljanja na individualne naslove. Če bi želeli naše novice prejemati na dom, prosimo za prispevek, ki ga nakažete na:
TRR: 0201 1025 5748 080
IBAN: SI 56 0201 1025 5748 080
BIC BANKE: LJBASI2X
KODA NAMENA: OTHR

Prejemnik: Društvo Ognjič, Grajska pot 16, 4220 Škofja Loka
Namen plačila: Prispevek za obveščanje
Sklic: SI 00 in datum plačila (npr.: 02062018)
 
Priporočamo se za 7 EUR (letna naročnina, 9 številk) ali več. Vsak prispevek (tudi manjši) nam pride prav, da lahko še naprej širimo mrežo vrtcev, šol, novinarjev, zdravstvenih ustanov in drugih, ki jim pošiljamo naše novice. Prispevke lahko pošljete tudi v obliki poštnih znamk A.

Prispevek za obveščanje lahko uredite tudi s pomočjo e-nakazila na strani shop.zazdravje.net.
 
POMEMBNO:
Vaš naslov je razviden ob izvedenem nakazilu prispevka, zato ga ni potrebno pošiljati po elektronski pošti, javiti po telefonu ali nam pošiljati kopije položnic po pošti. 

To pa boste kljub vsemu morali storiti, če:
 plačnik ne bo tudi prejemnik novic (kjer bo plačano za več prejemnikov ali če plačnik plača znesek za drugega prejemnika novic),
 ima plačnik v naslovu šumnike (ti se na izpisku ne izpišejo). 

V tem primeru nam točne podatke, komu in kam naj pošljemo novice, sporočite po pošti na naslov društva ali po elektronski pošti na posljite.novice@gmail.com ali nas pokličite ob delovnikih med 9. in 13. uro na 041 770 120.
 
Prispevke, za katere ne bomo dobili nobenih dodatnih napotkov, bomo obravnavali kot donacije.