Uvodnik

Čas je za zobe

Sanja Lončar, urednica (uvodnik novic junij/julij SZZČN 2015)

Vajeni smo, da na zobe gledamo kot na nekaj, kar je ločeno od telesa. Dokler ne zabolijo, jim praviloma ne posvečamo velike pozornosti. Na zobozdravnike pogosto gledamo kot na vulkanizerje, h katerim se zapeljemo takrat, ko imamo preluknjano pnevmatiko, nato pa pričakujemo, da jo bodo na hitro zakrpali. 

Hkrati z zavedanjem, da v našem sistemu zdravstvenega zavarovanja marsikaj ni, kot bi moralo biti – vsaj glede na višino prispevkov, ki jih plačujemo – se je začelo spreminjati tudi razmišljanje o zobozdravstvenih storitvah. 

Vsakdo, ki se je odločil, da svoje zdravje vzame v svoje roke, sčasoma dojame, da ima zdravje ust veliko skupnega z zdravjem celotnega telesa. Napačno napolnjen mrtev zob ali obremenjenost z amalgami lahko povzroči težave s ščitnico, živčevjem, srcem ali z uravnavanjem ravni sladkorja v krvi, povzroči pa lahko tudi vnetje sklepov. Še več, vse več ljudi ugotavlja, da so po urejanju težav z zobmi obenem odpravili še številne druge težave, ki jih sploh niso povezovali z zobmi. 

Beri naprej >>>

Novice

Vas skelijo zobje?

Simona Knific Vesel, dipl. višja ustna higieničarka (novice junij/julij SZZČN 2015)

Se tudi vaši zobje oglašajo ob uživanju hladne ali vroče hrane in pijače, pri ščetkanju in nitkanju ter pri vdihovanju hladnega zraka? 

Skelenje je, tako kot bolečina, zelo subjektivno doživeta zaznava, ki nastopi zaradi termičnega, kemičnega ali mehanskega zunanjega dražljaja. Pojavi se lahko v različnih življenjskih obdobjih, vendar ga je treba razlikovati od preobčutljivosti zaradi vnete zobne pulpe ali zobnega živca. Zobje nas namreč lahko skelijo (dentinska bolečina) tudi pri demineralizaciji zaradi različno napredovalega kariesa, po postopku beljenja zob ali pri odmiku obzobnih tkiv kot posledici parodontalne bolezni. Omejila se bom na neprijetne subjektivne občutke, ki jih pacienti opisujejo kot »špikanje«, »zbadanje«, »skelenje« … Skelenje nastane zaradi draženja zelo oživčenih pulpnih struktur, do katerega pride zaradi pomanjkanja trdih zobnih tkiv (stanjšanje ali izguba) na območju zobnega vratu.

Beri naprej >>>

 

Bisfenol A v plastiki nevaren tudi za zobe!

novice junij/julij SZZČN 2015

Bisfenol A je znan kot nevarna snov, ki lahko zmoti delovanje hormonov in v telesu ustvari hud kaos, o čemer ste lahko brali prejšnjič. Kot kažejo novejše raziskave, lahko bisfenol A tudi znatno poškoduje zobe. 

Francoski raziskovalci so leta 2013 z raziskavo Poškodbe sklenine zaradi perinatalne izpostavljenosti bisfenolu (Sylvie Babajko et al) dokazali, da lahko bisfenol A škodljivo vpliva na zdravje nekaterih zob, saj moti pravilen razvoj sklenine.

Beri naprej >>>

 

Popolnoma zaščiteni – ali popolnoma zastrupljeni?

novice junij/julij SZZČN 2015

Dandanes vemo, da usta niso zgolj »predsoba« prebavil. Številna zdravila delujejo, če jih položimo pod jezik, vse več je tudi vitaminov in drugih sredstev v obliki pršil, s katerimi jih nanesemo na ustno sluznico. Morda prav zato vse več ljudi lažje razume, da zobne kreme niso nekaj, kar vpliva le na zobe. Četudi jih ne pogoltnete, snovi iz zobne kreme prek sluznice pridejo do slehernega kotička telesa. 

Uradno je potrjeno, da je za triletnega otroka smrtno nevarno, če zaužije tubo zobne kreme, ki vsebuje 1500 ppm fluorja. V številnih primerih je do zastrupitve prišlo tudi pri precej manjših odmerkih. Ali v resnici menite, da isti strup v manjših odmerkih ali v telesu odrasle osebe ne pomeni nobene obremenitve?

Beri naprej >>>

 

Več sonca, boljši zobje!

novice junij/julij SZZČN 2015

Znova nas z vseh strani bombardirajo s svarili pred nevarnostjo sončnih žarkov. Kljub ugotovljenemu kroničnemu pomanjkanju vitamina D pri domala 70 odstotkih populacije, bo tudi to poletje veliko ljudi trepetalo pred edinim varnim virom tega vitamina.
 
Ker se brez zadostnih količin vitamina D naš izkoristek kalcija zmanjša za 10 do 15 odstotkov, ni nič nenavadnega, da manj sonca pomeni tudi slabše zobe, osteoporozo, večjo dovzetnost za elektrosmog in radioaktivna sevanja ter splošen padec telesne odpornosti. 

Ne nasedajte svarilom o rakotvornosti sončenja.

Beri naprej >>>

 

Koliko stane 100 gramov novih zob?

Sanja Lončar (novice junij/julij SZZČN 2015)

Na poti po Maroku sem bila šokirana, ko sem na tržnici zagledala kopico zob in rabljenih protez, ki so jih trgovci prodajali mimoidočim. Sprva sem menila, da gre za nekakšen bolšji sejem, na katerem se zbirajo izprijeni zbiratelji. Izkazalo se je, da gre za blago, namenjeno revežem. 

Si predstavljate, da na tržnici preizkušate, katera rabljena proteza bi utegnila biti po vaši meri? Domnevam, da se vam to zdi nekaj šokantnega in neokusnega. Toda od tega do ideje, da nam bodo v kakem letovišču v desetih minutah izdelali novo krono, v treh dneh pa kar celotno zobovje, v resnici ni prav daleč. Zdaj ste verjetno še bolj prepadeni. Le kaj je narobe s tem?

Beri naprej >>>

 

Za vse novice klikni tukaj >>>


Koledar dogodkov

četrtek, 2. julij 2015

POLETNE DELAVNICE IZDELOVANJA NARAVNE KOZMETIKE

od 2.7.2015 do 10.9.2015

Naravna darila EMMA, Mala vas 29, Ljubljana  


 

Za vse dogodke klikni tukaj >>>


 

V poletnih mesecih čaka prvih 40 kupcev knjig ob nakupu nad 30€ darilo: uporabna platnena torba.


Želite brati naše novice tudi v prihodnje?

Nič vas ne stane, da to omogočite.
Od tega lahko celo nekaj imate.

Beri naprej >>>

Zadnji recept

Čokoladni gumbki

dodano: 9.10.2014

Če se je treba razvajati s čokolado (kar je kdaj skoraj nujno), potem se najraje razvajava s presnim kakavom. Datlji dajo tej presni sladici dovolj sladkobe, da dodatni sladkor skoraj ni potreben, edina težava je, da je treba gumbke precej hitro pojesti. To pa po svoje tudi ni nič zelo težkega...

Iz knjige 88 Prigod v kuhinji (ali Vegani ne jedo solate).

Beri naprej >>>

Za več receptov klikni tukaj >>>